Zgodovina -Od nacionalnih gibanj do Prve svetovne vojne
🇸🇮
In Slovenian
In Slovenian
Practice Known Questions
Stay up to date with your due questions
Complete 5 questions to enable practice
Exams
Exam: Test your skills
Test your skills in exam mode
Learn New Questions
Popular in this course
Learn with flashcards
Manual Mode [BETA]
The course owner has not enabled manual mode
Other available modes
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode
Zgodovina -Od nacionalnih gibanj do Prve svetovne vojne - Leaderboard
Zgodovina -Od nacionalnih gibanj do Prve svetovne vojne - Details
Levels:
Questions:
52 questions
| 🇸🇮 | 🇸🇮 |
| Kaj je t. i. industrializacija oz. za kakšno revolucijo gre? | Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi. |
| Zaradi katerih dejavnikov se je razvila najprej v Angliji? | -1754 ustanovljena Royal society of arts, manufacture and commerce = znanstveni pristop na področju obrti in trgovine - enoten trg, sodelovanje plemstva z meščani pri trgovanju - kapital – bančni sistem, nakupi zemljišč, vlaganja… - parlamentarna monarhija – naprednejša zakonodaja - rudna bogastva – premog, železo, baker - pristanišča, plovne reke, kanali, ceste (John McAdam) - delovna sila – migracije kmetov v mesta zaradi »ukinjanje« srenje (volna) - kolonije – surovine (bombaž, kavčuk…), nova tržišča - Napredno kmetijstvo - izsuševanje močvirij, krmne rastline, selektivna vzreja, nove kulture, dobičkonosna ovčereja... |
| S katerim izumom se prične? | Leonardo da Vinci – batni parni stroj; Denis Papin – ekonom lonec; Thomas Newcomen in Thomas Savery – parni stroj; James Watt – 1765 izpopolnitev, leta 1775 je ustanovil tovarno za izdelavo parnih strojev. |
| Parni stroj | Je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodnr pare pretvaja v mehansko delo |
| Kako so ti izumi vplivali na razvoj prometa, kmetijstva? | Tekstilna industrija – statve, predilni stroj – spinning Jenny Jamesa Hargreavesa 1765 Revolucija prometa: 1807 parnik Clermont Roberta Fultona, ki je vozil na reki Hudson, 1825 lokomotiva Rocket Georga Stephensona. Telegrafija 1837 Samuel Morse. |
| Kako razumeš pojem kapitalizem? | Kako razumeš pojem kapitalizem? Kapitalizem je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu |
| Kam se je širila industrijska revolucija? | Širjenje v prvi fazi na otoku, v drugi fazi v Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, ZDA ter v tretji fazi, proti koncu 19. stoletja, v Francijo, na Švedsko, v Italijo, Rusijo in na Japonsko. |
| Zakaj so nastajali sindikati? | Sindakati začnejo nastajati zaradi zaščite delavcev, zastopanje njihovih interesov ter zaradi boja za delavske pravice. |
| Kakšne so bile posledice te t. i.prve faze industrijske revolucije? | Posledice: - Položaj delavcev: dolgo, enolično delo, mezde, najemniki tudi v več družinskih stanovanjih, delo otrok (sirote) in žensk, brez zavarovanj in varnosti pri delu… - delavska gibanja (ludizem, čartizem, stavke, sindikati) - kapitalizem in liberalizacija gospodarstva (Adam Smith), - preobrazba pokrajine, onesnaževanje - nastajanje velikih mest, - baby boom - eksplozija prebivalstva (v Angliji 6M 1720, 9M 1801, 12M 1820) - selitve in potovanja – 1869 v ZDA od zahoda proti vzhodu, Orient ekspres 1888, transibirska železnica 1904… |
| Kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje narodov in narodne zavesti? | Dejavniki, ki vplivajo na proces nastajanja narodov: - kriza fevdalizma na račun industrializacije, preseljevanja ljudi, - dvig meščanstva – pomeni povečano število ljudi, ki so živeli v mestih ter hkrati ekonomsko in politično krepitev bogatega meščanstva, - kulturno povezovanje kot posledica večjega zavedanja nekih skupnih družbenih lastnosti, - industrializacija, ki vpliva na povečano mobilnost, hitrejšo komunikacijo, - kapitalizem, ki zahteva poenoteno kulturo, ki vpliva na tržišče enotnih večjih prostorov, ki pa so navzven ločeni z mejami…zato se uvaja nova identiteta. Narod se prične enačit z državo (tržišče za kapitalizem), - religija izgubi vlogo najvišje vrednote, - nastajanje sodobnih držav... |
| Pojem nacionalizem nekoč in danes. | Nekoč je nacionalizem pomenil proces nastajanja narodov oz. vzpostavitev nove družbene identitete, danes pa pomeni povzdigovanje oz. večvrednost lastnega naroda. |
| Kako je nemško in italijansko nacionalno gibanje v 1.polovici 19.stoletja vplivalo na kasnejše združevanje obeh držav? | Po dunajskem kongresu je bila ustanovljena Nemška zveza in v 14 državah so uvedli ustavni parlamentarni sistem. Drugje je bilo širjenje liberalizma počasno. Leta 1840 v Prusiji prevzame prestol Friderik Viljem IV., ki začne gospodarski vzpon Nemčije in s tem širi ideje o združeni Nemčiji. |
| V čem je bila razlika med t. i. malo nemškim in velikonemškim konceptom združevanja? | Velikonemški program je predvideval združitev vseh nemških dežel z Avstrijo na čelu.Tega so zagovarjali na dunajskem dvoru in plemiči.Malonemški program je predvideval združitev vseh nemških dežel razen Avstrije. Načelu nove države je videl pruskega kraljaFriderika Viljema IV |
| Kakšne so bile posebnosti nacionalnih gibanj na Irskem, v Srbiji in Grčiji? | Srbija-Dahijam(jančarske vodje) Grčija-heterije, filohelenski krogi Irska-katoliško združenje |
| Katere »prednosti« ima Prusija pred Avstrijo, | Prusija je bila nacionalno homogena, gospodarsko razvitejša in moderna ustavna monarhija, medtem ko je bila Avstrija v vojni z Italijo poražena. |
| Pomen Otta von Bismarca | Leta 1862 je nemški kancler postal Otto von Bismarck (železni kancler), ki je krepil vojsko in nacionalna čustva Nemcev. |
| Vojna med Prusijo in Avstrijo | Po vojni z Dansko von Bismarck politično osamosvoji Avstrijo in se z njo 1866 zaplete v vojno. Z mirovno pogodbo v Pragi so razpustili Nemško zvezo, leto kasneje nastane federativna Severnonemška zveza. |
| Nastanek severnonemške zveze, | Z mirovno pogodbo v Pragi so razpustili Nemško zvezo, leto kasneje pa je nastala federativna Severnonemška zveza, ki postane privlačna še za države na jugu. |
| Vojna s Francijo, | Francija pred strahom nove, močne sosede združitvi nasprotuje, kar posledično privede leta 1870 do vojne. Prusija Francijo porazi in januarja 1871 v Versaillesu razglasijo nemško cesarstvo. Zraven vojne odškodnine so Francozi izgubili še rudno bogati deželi Alzacijo in Loreno. V Evropi se oblikuje novo razmerje sil, kar privede do zaostrovanja mednarodnih odnosov. |
| Ustanovitev rajha... | Pruski kralj Viljem postane nemški cesar (je vrhovni poveljnik vojske, sklicuje parlament), Bismarck pa kancler. Nastal je 2. nemški rajh, sestavljen iz 25. kneževin in svobodnih mest (Hamburg, Bremen, Lubeck), ki šteje preko 40 milijonov ljudi. |
| Združitev Italije: na katere dežele je bila Italija razdeljena, | Ozemlje današnje Italije je bilo po dunajskem kongresu 1815 razdeljeno na številne kneževine, v katerih je prevladoval avstrijski politični vpliv. Lombardija in Benečija sta bili sestavni del Avstrije, v Toskani, Parmi in Modeni so vladale »stranske« veje Habsburžanov, v Kraljestvu obeh Sicilij (drugo ime je Neapeljsko kraljestvo) so vladali francoski Bourboni. Tu je še Papeška država ter Piemont ali Sardinsko kraljestvo (PS), ki je bil edini del brez vpliva Avstrije. |
| Naštej vzroke za idejo o združevanju in opiši vlogo Piemonta oz. Sardinskega kraljestva in C. Cavourja ob tem procesu. | Naštej vzroke za idejo o združevanju in opiši vlogo Piemonta oz. Sardinskega kraljestva in C. Cavourja ob tem procesu. Težnje po enotni Italiji niso zamrle po poskusu združitve med pomladjo narodov. Camillo Cavour je postal predsednik vlade Piemonta in uvajal liberalno gospodarstvo, s čimer je vabil tuj kapital, država je veliko vlagala v železniški promet, gradnjo kanalov in podpisala je sporazume o svobodni trgovini z več evropskimi državami. |
| Postopno pridruževanje posameznih delov, | 1859 se prične vojna z Avstrijo: bitka pri Solferinu (nastanek Rdečega križa - Henry Dunant) in bitka pri Magenti. Avstrijci se umaknejo iz Lombardije. 1860 se Piemontu s plebisciti priključijo Toskana, Modena, Parma. G. Garibaldi zasede Sicilijo, 1860 zavzame Neapelj in nekdanjo Kraljevino obeh Sicilij preda Viktorju Emanuelu kot kralju Italije. 1861: ustanovljen parlament v Torinu, ki 17.3. razglasi Kraljevino 1866: Benečija je priključena kot nagrada za podporo Prusiji v vojni proti AO. Priključitev Rima preprečujejo Francozi, a se umaknejo v času vojne s Prusi leta 1870 1870: Rim postane prestolnica, status cerkvene države pa je še nekaj časa nejasen, zato se za duhovščino uveljavi ime »ujetniki v Vatikanu«. Dokončen status cerkvene države je potrjen šele z Lateransko pogodbo 1929, v času fašistične Italije. |
| Vloga Garibaldija | G. Garibaldi zasede Sicilijo, 1860 zavzame Neapelj in nekdanjo Kraljevino obeh Sicilij preda Viktorju Emanuelu kot kralju Italije. |
| Razglas parlamenta v Torinu, | 1861: ustanovljen parlament v Torinu, ki 17.3. razglasi Kraljevino |
| Zakaj je nastal Rdeči križ | Ideja za Rdeči križ je nastala 1859 v bitki pri Solferinu, ko je Dunant videl posledice vojne, organizacija pa je bila ustanovljena nekaj let kasneje v Ženevi. |
| Vloga Mariborčana, admirala Tegetthoffa v vojni proti Italiji... | Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju. |
| Velika Britanija: kaj je značilno za t. i. viktorijansko obdobje? | Značila je vlada kraljice Viktorije (1837 – 1901), pospešena industrializacija, imperializem, Velika Britanija postane svetovna velesila... |
| Zakaj je za njih pomemben nadzor nad sueškim prekopom? | Zato ker imajo pod nadzorom trgovino in pretok blaga. |
| Katera ozemlja (približno) obsega britanska Indija in kaj pomeni, da je bila dragulj v britanski kroni? | Obsega današnja ozemlja Indije, Pakistana, Bangladeša, Šri Lanke, Nepala, Burme in Malezije. Naziv dragulj v britanski kroni je dobila za to, ker je bila bogata z dragimi kamni, čajem, kašmirjem, začimbami, kavčukom, bombažem... |
| Avstro Ogrska: Katero obdobje imenujemo neo-absolutizem in s katerimi ustavnimi reformami se konča? | Obdobje neoabsolutizma se začne po uporih na Madžarskem in je Avstrijski odgovor na nacionalna gibanja. Uvedejo močan centralizem, represijo in cenzuro, hkrati pa se poveča prisotnost RKC. Odpravljen je z nastankom ustavne monarhije. |
| Kateri narodi so živeli v avstrijskem cesarstvu? | Nemci, Madžari, Slovenci, Hrvati, Srbi, Italijani, Čehi, Ukrajinci, Poljaki, Slovaki, Romuni. |
| Kaj je dualizem, zakaj se Avstrija tako preoblikuje oz. kako to, da popusti madžarskim nacionalnim zahtevam? | Dualizem je deljenje moči med dvema vladama. Avstrija privoli v ta dogovor zato, ker je bila poražena s strani Prusije in Italije. |
| Kaj je bilo Avstriji in Ogrski skupno in kaj imata ločeno? | Skupna je zunanja politika, vojska, finance, transport in trgovina. Ločeno vodita notranjo politiko. |
| O čem govori 19. člen decembrske ustave 1867? | Govori o enakopravnosti narodov, njihovih pravicah do jezika, ki je enakopraven v šolah, uradih, javnosti... (Slovenci smo s taborskimi gibanji zahtevali enakopravnost jezika.) |
| Kaj pomeni ideja trializma? | Ideja trializma se nanaša na Češko nacionalno gibanje, namreč zahtevali so enak status kot Madžari. |
| Zakaj pravimo, da je bila Rusija najbolj avtokratska država in katere ruske carje smo ob tem omenili | Rusija je bila najbolj avtokratska, ker je vladar odločal o vseh glavnih političnih zadevah, hkrati pa ni nad sabo priznaval nikogar (npr. boga). Omenili smo Aleksandra II, Aleksandra III in Nikolaja II. |
| V katere vojne se je vključila Rusija in kakšne so bile posledice? | V krimski vojni se je borila proti Turčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Piemontu. Bila je poražena, računala je na pomoč Avstrije, ki je ni prejela. Rusko turška vojna izbruhne, ker je Rusija želela pomagati pravoslavnim Srbom in Bolgarom pod turško nadvlado. V vojni z Japonsko je poražena. |
| Kaj se je zgodilo na t .i. rusko krvavo nedeljo? | Povod za rusko krvavo nedeljo je bil poraz v vojni z Japonsko. 22. januarja 1905 se v Peterburgu zgodi delavska stavka, kjer so zahtevali človekove pravice in spremembo oblati. Ker so na stavkajoče streljali se imenuje krvava nedelja. |
| Pariška komuna: kako je prišlo do nastanka te komune? | Na volitvah, februarja 1871, so največ glasov namenili monarhistom, kar je povzročilo nemire v Parizu. Predsednik vlade je želel razorožiti uporno narodno gardo a množice so se uprle. 26. marca 1871 je razglašena Pariška komuna. |
| Kaj je bilo značilno za kratko vladanje Pariške komune/katere reforme sprejmejo?+ | Oblast v mestu je prevzelo ljudstvo, veljala je splošna oborožitev, delavci upravljajo tovarne, prepovedano je otroško nočno delo, cerkev se loči od države, duhovnike v šolah zamenjajo posveti učitelji, ženske so enakopravne... |
| Kakšna usoda doleti komuno in komunarde? | Franciji pomaga Nemčija, prične se uspešna ofenziva na Pariz (21. – 28. maja). Komuna je zatrta, komunardi pa so zaprti, obsojeni na smrt ali pa poslani v kazenske kolonije. |
| Imperializem: opiši pojem, kateri so bili glavni razlogi, da se ta politika pojavi in vzdržuje | Imperializem. Je težnja po širitvi nad tujimi ozemlji. Medtem, ko je s kolonializmom država osvajala in vladala nekemu območju, je z imperializmom država ustvarila imperij, se širila v sosednje regije. Z vojaško silo širijo vladavino enega političnega organa, hkrati pa za razliko od kolonializima vera ni več pomembna. Kateri so bili glavni razlogi, da se ta politika pojavi in vzdržuje? ekonomski motivi: poceni surovine in delovna sila, novi trgi nacionalizem: kazanje moči, potreba, da je za obstoj naroda potrebna širitev ravnotežje sil: tekma v priključevanju novih ozemelj – rivalstvo je kasnejši vzrok za 1. sv. v. nove tehnologije: tovarne, orožje, tehnični napredek... belčevo breme: občutek superiornosti, potreba po »civiliziranju divjakov« |
| Kako je bila razdeljena kolonialna posest (zemljevid) | Velika Britanija: Egipt, Sudan, Južna Afrika, Bocvana, Zambija, Zimbabve, Gana, Nigerija, Indija, Pakistan, Bangladeš, Burma, Šri Lanka, Malezija, Avstralija, Ciper Francija: Alžirija, Maroko, Tunizija, Čad, Mali, Senegal, Mavretanija, Niger, Madagaskar, Kambodža, Laos, Vietnam, Francoska Gvajana Rusija: današnje osrednje azijske države (Kazahstan, Turkmenistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Armenija, Gruzija, Azerbajdžan), Aljaska Nizozemska: Indonezija, Surinam Belgija: Kongo Nemčija: Kamerun, Tanzanija, Namibija, Togo Portugalska: Mozambik, Angola, Goa, Macau, Vzhodni Timor Italija: Libija, Eritreja, Somalija Španija: Maroko |
| Prelom stoletja: kje so bila največja območja konfliktov, ki kasneje žal privedejo do začetka WW1? | Trenje med Avstrijo in Srbijo, spor med Nemci in Britanci – Nemci krepijo mornarico v Severnem morju, Italijani si prizadevajo za priključitev vseh ozemelj, kjer so živeli Italijani; hkrati Italijani in Nemci so nezadovoljni z delitvijo kolonij. |
| Kateri so bili poglavitni sklepi Berlinskega kongresa 1878? | Srbija, Črna Gora in Romunija postanejo neodvisne države, Bolgarija dobi vrsto avtonomije (Turčiji mora plačevati davek), Grki dobijo deželi Epir in Tesalijo, Avstro-Ogrska okupira Bosno in Hercegovino, Osmansko cesarstvo začne propadati (bolnik ob Bosporju). |
| Kako so se posamezne velesile pričele združevati pred WW1? | trojna zveza: Nemčija, Italija, Avstro-Ogrska (centralne sile) srčna zveza: Francija in Velika Britanija, s priključitvijo Rusije pa se preimenujejo v antantne sile |
| Zakaj je na Balkanu tik pred WW1 prišlo do dveh vojn in kakšne so bile glavne posledice tega? | Po avstrijski aneksiji BiH je postal Balkan prizorišče nenehnih političnih in vojaških konfliktov. 1912 nastane Balkanska zveza (Srbija, Črna Gora, Grčija, Bolgarija), ki se bojuje proti Turčiji. V prvi balkanski vojni (1912) je Balkanska zveza porazila Turčijo in si razdelila njeno ozemlje, ustanovljena je Albanija. Druga balkanska vojna (1913) izbruhne zaradi sporov delitve ozemlja. Srbija, Romunija, Črna Gora, Grčija in Turčija napadejo Bolgarijo. Konča se z mirovno konferenco v Bukarešti; delitev Makedonije. |
| Kateri vzroki oz. katera krizna žarišča so bila ključna za začetek WW1? | nagel gospodarski razvoj velesil, oboroževalna tekma krepi vojno industrijo – vojaški vzpon držav, sklenjanje zavezništev krepitev socializma boj za nacionalne pravice podrejenih narodov nepravično razdeljene kolonije krizna žarišča: Severno morje, aneksija BiH |
| Druga industrijska revolucija: V čem se razlikuje od 1.IR – energenti, izumi, posledice…? | Širi se razvoj naravoslovnih in tehničnih znanosti, kar pomeni nova odkritja, ki predvsem dvigujejo kvaliteto človekovega življenja - zviša se povprečna življenjska doba, izboljšajo se odnosi med ljudmi. Uveljavlja se elektrika ter kasneje naftni derivati, ki konkurirajo premogu. Pojavijo se mnoga nova zdravila, več se da na higieno in kvalitetnejšo prehrano. Medtem ko prvo industrijsko revolucijo zaznamuje parni stroj, je za drugo značilna uporaba električne energije, bolj pospešen ritem gospodarske uporabe in izkoriščanja iznajdb – nastopi zlata doba industrije. |
| Kdo so bili najvidnejši predstavniki/izumitelji 2. IR? | Charles Darwin: naravoslovec, zagovornik spremenljivosti vrst; Gregor Mendel: avstrijski botanik, ki osnuje teorijo dednosti; Dimitrij Mendelejev: ruski kemik, ki je leta 1869 sestavil periodični sistem kemijskih elementov. Louis Pasteur: ugotovil je povzročitelje mnogih bolezni, izdelal cepiva, začel s tehniko dezinfekcije (pasterizacija) - konzerviranje živil; Robert Koch: odkril je povzročitelja kolere, tuberkoloze in antraksa; Paul Ehrlich: nemški bakteriolog, ki je iznašel zdravilo proti sifilisu; James Prescott Joule: angleški fizik in kemik, ki odkrije zakon o količini toplote, ki jo proizvaja električni tok, po njem se imenuje enota za delo in energijo; James Clerk Maxwell: angleški fizik, ki je postavil teorijo, da je svetloba elektromagnetno valovanje, zasnoval je teorijo radijskih valov in radijske tehnike; Heinrich Hertz: nemški fizik, ki je dokazal, da je hitrost elektromagnetnih valov enaka hitrosti svetlobe; |
| Kdo so bili najvidnejši predstavniki oz. izumitelji druge industrijske revolucije? | Kdo so bili najvidnejši predstavniki oz. izumitelji druge industrijske revolucije? C. Darwin: britanski naravoslovec, zagovornik spremenljivosti vrst D. Mendelejev: ruski kemik, sestavi periodni sistem kemijskih elementov L. Pasteur: izdela cepivo, pasterizacija N. Tesla: fizik, izumi transformator M. Curie: odkrije prvi radioaktivni element – radij, prva ženska Nobelova nagrajenka A. Nobel: izumi dinamit, Nobelova nagrada |
| Izumitelji pt 2 | Nikola Tesla: fizik, ki odkrije trifazni sistem za prenos električne energije, izumil je transformator; Thomas Alva Edison: leta 1877 izdela gramofon, 1879 žarnico z ogleno nitko, mikrofon, akumulator; Guglielmo Marconi: leta 1895 je razvil radio Marie Curie: odkrila je prvi radioaktivni element-radij (žarki gama), je prva ženska z Nobelovo nagrado; Werner von Siemens: leta 1868 iznajde elektromotor, dinamo, kar kmalu nadomesti parne stroje; Aleksander Bell: telefon (1876); Alfred Nobel: leta 1867 dinamit, od 1901 njegov sklad podeljuje nagrade na naslednjih področjih: fizika, kemija, medicina, literatura, mir, ekonomija. Nikolaus Otto: leta 1876 je patentiral prvi motor z notranjim izgorevanjem; Karl Benz: leta 1885 je kot prvi napravil avtomobil s takšnim motorjem; |
| Izumitelji pt 3 | Rudolf Diesel: leta 1892 je patentiral motor na plinsko olje; Henry Ford: prvi, ki je avtomobile sestavljal po tekočem traku, kar je močno znižalo ceno vozil; Janez Puh: slovenski izdelovalec motornih koles, avtomobilov; Herman Potočnik-Noordnung: raketni inženir, vesoljska tehnologija; brata Lumiere: 1895 filmska kamera ter prva javna filmska predstava v Parizu; brata Wright: 1903 letalo; Edvard Rusjan: prvi Slovenec, ki je leta 1909 poletel z letalom. |