| Kaj veš o temi "človek in ljudje"? | - razlikovanje ljudi: rasa, vera, kultura, finančno stanje, način življenja, lokacija (izvemo kulturo, vero, raso)
- na Zemlji je ogromno različnih skupin ljudi
različne kulture so na različnih geografskih lokacijah
- povezovanje naravnih in družbenih lastnosti |
| Koliko ljudi je na Zemlji? | Na svetu je okoli 7,8 milijard ljudi (glavne po številu prebivalcev so Kitajska, Indija in ZDA). |
| Na kratko povej nekaj o razvitih in ne razvitih države. | - s pomočjo različnih kazalcev primerjamo države med seboj
- v grobem ločimo razvite in nerazvite države
- kazalci:
~ BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca v državi
~ pričakovana življenjska doba
~ delež pismenega prebivalstva
~ stopnja umrljivosti otrok
~ delež revnega prebivalstva (med državami nerealen) |
| Opiši kazalce razvitih oziroma nerazvitih držav. | - pričakovana življenjska doba: odvisna od življenjskih pogojev, vojn, itd. visoka je v ZDA in v Evropi, zelo nizka pa v Afriki in Afganistanu
- delež pismenih: Nekje (v revnih državah), se že ve, da bodo delali na kmetijah.
- indeks človekovega razvoja (HDI) je seštevek pričakovane življenjske dobe (pokazatelj razvitosti zdravstva), delež pismenih (pokazatelj razvitosti šolstva) in BDP na prebivalca (pokazatelj razvitosti gospodarstva). Leta 2018 je bila Slovenija na 24 mestu od 189 držav, najvišje so države Severne Evrope (Norveška) ter Nemčija in Irska, najnižje pa Afriške države (Nigerija, Chad in Južni Sudan). |
| Opiši gospodarsko razvite države. | - visok življenjski standard
- uvažajo kmetijske pridelke
- izvažajo industrijske izdelke
- postajajo vedno bogatejše
- razvito gospodarstvo
- bivše kolonialne države (Francija, Nemčija, Anglija) |
| Opiši gospodarsko nerazvite države. | - v glavnem bivše kolonije (Afrika), ki se niso osamosvojile
- nerazvito gospodarstvo in veliko revščine
- vir poceni delavne sile
- izvažajo kmetijske pridelke in uvažajo industrijske izdelke
- slabša izobrazba, manjša življenjska doba, veliko otrok |
| Naštej dejavnike poselitve in vsakega kratko opiši. | 1 zemljino površje ali relief (naklon, nadmorska višina; v Sloveniji so najbolj poseljene kotline in doline, manj pa gorstva, na primer Alpe, Pohorje, Dinarsko gorstvo)
2 podnebne razmere (padavine in temperature)
3 oddaljenost od morja, jezer in tekočih voda (vir pitne vode; proti celine manj poselitve; prve civilizacije ob rekah ~ transport, vir pitne vode; naraščanje gostote prebivalstva ob obalah)
4 prst in rastlinstvo (zelo odvisna od podnebja; razvoj kmetijstva, naravna prehrana, vegetacijska doba, ki je pri nas daljša kot na severu, rastlina hitro umre)
5 bližina rudnih bogastev (premog, nafta, razvoj prvih industrijskih mest)
6 mestne funkcije (dostopnost prometnega omrežja, možnost zaposlitve, politične razmere, …) |
| Katera so gosto poseljena ozemlja? | Srednja Evropa, vzhodna obala ZDA, Nigerija, Indija, Pakistan, Japonska, Bangladeš, vzhodna obala Avstralije, Japonska, Južna Koreja |
| Katera so redko poseljena ozemlja? | Sibirija, Sahara, Kanada, Avstralija (kot celota), Grenlandija, polarna območja, Savdska Arabija, Rusija (kot celota, Moskva zelo poseljena) |
| Kaj veš o rasti prebivalstva po svetu? | - hitra rast prebivalstva se dogaja v zadnjih 200 letih
- do 18. stoletja je bila rast počasna (slabe higienske razmere, vojne, lakota, predindustrijska družba)
- v 20. stoletju je prišlo do hitrega izboljšanja zdravstva in ostalih življenjskih razmer
- danes je rast prebivalstva še vedno hitra, predvsem v nerazvitih državah
- začetki 19. stoletja: 1 milijarda
- konec 2. svetovne vojne: 2,3 milijarde (začetek hitre rasti)
- leta 2000: 6 milijard
- leta 2050: 10,12 milijard |
| Opiši prebivalstvo v razvitih državah. | - visok življenjski standard (zdravstvo, gospodarstvo, izobrazba)
- vedno več starega prebivalstva
- ženske so večinoma zaposlene, kar zmanjšuje število otrok v družini
- rast števila prebivalstva je počasna ali celo upada (Japonska) |
| Opiši prebivalstvo v nerazvitih državah. | - v preteklosti počasno naraščanje prebivalstva (bolezni, slabi življenjski pogoji)
- v družinah veliko otrok, ki zaradi izboljšanih življenjskih razmer preživijo
- število starejših se povečuje
- posledica tega je hitra rast prebivalstva oziroma demografska eksplozija |
| Kaj je demografska eksplozija? | - pomeni hitro naraščanje prebivalstva zaradi izboljšanih življenjskih razmer
- v Evropi se je dogajala po 2. svetovni vojni
- v nerazvitih državah se dogaja danes (Azija, Afrika)
- problem pri nezaposlenosti, stanovanju, energetski porabi, pitni vodi, … |
| Kaj veš o prebivalstvu Kitajske? | - hitra rast prebivalstva v 20. stoletju (industrializacij, sprememba politike)
- v 80. letih uvedejo politiko enega otroka
- en otrok dobi socialno pomoč, če je otrok več je družina kaznovana
- zaželeni so moški potomci, ki z družino ostanejo doma in skrbijo za starše
- problem na Kitajskem je nerazvitost podeželja
- družine imajo še vedno več otrok (ki skrbijo za starše)
- vzroki za to je pomankanje socialnega in pokojninskega sklada
- otroke skrivajo, zapuščajo, jih ne prijavijo, … |
| Kaj veš o spodbujanju rasti prebivalstva v razvitih državah ? | - razvite države Zahodne Evrope, Japonska itd. spodbujajo več otrok v družini
- socialna pomoč, porodniški dopust (v Ameriki le 3 tedne), brezplačno šolanje, …
- problem nastane zaradi staranja prebivalstva - ni delavne sile (delajo tujci) |
| Opiši rodnost (splošno, v razvitih in nerazvitih državah). | - rodnost (nataliteta) je število živorojenih otrok v enem letu na določenem ozemlju
- izražamo jo v promilih %o
- rodnost v razvitih državah je nizka
- vzroki: zaposlenost in izobraženost žensk, načrtovanje otrok, urejena pokojnina (na Kitajskem skrbijo za starše), starejše matere z prvim otrokom
- otroci niso več nuja, ampak odločitev posameznika
- rodnost v nerazvitih državah je velika
- vzroki: otroci so delovna sila, pomoč starim staršem, ženske so slabo izobražene in brez zaposlitve, tradicija in vera |
| Opiši smrtnost (splošno, v razvitih in nerazvitih državah). | - smrtnost (mortaliteta) je število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu na določenem ozemlju
- izražamo jo v promilih %o
- smrtnost se je zaradi izboljšanih življenjskih razmer znižala po celotnem svetu, še vedno pa so razlike med razvitimi in nerazvitimi državami
- smrtnost v razvitih državah je med novorojenčki in otroci zelo nizka
- značilna je vedno daljša življenjska doba
- zaradi staranja prebivalstva se smrtnost ponekod povečuje (Japonska, Zahodno Evropske države)
- razlike med pričakovano življenjsko dobo za ženske (80,7) in moške (73,2) v letu 2003 v Sloveniji
- smrtnost v nerazvitih državah je med novorojenčki in otroci visoka, prav tako tudi v ostalih obdobjih
- slabe zdravstvene in higienske razmere, lakota, revščina, vojne, bolezni
- v nekaterih državah samo polovica ljudi dočaka 50 let in več |
| Kaj veš o rodnosti in smrtnosti Afriki? | - visoka rodnost in smrtnost
- rodnost visoka zaradi tradicije in vere, delavne sile in skrbi za starejše
- smrtnost visoka zaradi lakote, revščine in bolezni (malarija, spalna bolezen, AIDS)
- na vse vpliva negativno mnenje do kontracepcijskih sredstev |
| Kaj veš o naravnem prirastku? | - je razlika med rodnostjo in smrtnostjo na 1000 prebivalcev v enem letu na določenem ozemlju
- podobno kot rodnost in smrtnost se izraža v %o
- naravni prirastek ne vključuje priseljencev
- če je rodnost višja od smrtnosti, potem je naravni prirastek pozitiven, če pa je višja smrtnost, je negativen
- večina ima prirastek pozitiven
- največjega imajo države v razvoju (majhna rodnost, starejše prebivalstvo)
- v najrazvitejših državah je lahko tudi negativen (^ iz istih razlogov)
- Slovenija 2019: naravni prirastek je bil -0,6 |
| Kaj so demografski prehodi. | Demografski prehodi razlagajo povezavo med naraščanjem in upadanjem prebivalstva ter gospodarskim razvojem. Poznamo štiri značilna obdobja, ki predstavljajo pot o nerazvitih do razvitih držav. |
| Opiši prvi demografski prehod. | - rodnost in smrtnost sta oba zelo visoka, naravni prirastek je nizek
- vzrok so lahko vojne, bolezni, naravne katastrofe
- danes na svetu ni več takšnih držav, saj se zdravstvo izboljšuje
- Evropa je bila v tej fazi do 18. stoletja, pred industrijsko revolucijo |
| Opiši drugi demografski prehod. | - umrljivost se zniža, rodnost pa še vedno ostaja visoka, naravni prirast se zvišuje
- v tej fazi so revnejše države Afrike, Azije in latinske Amerike (Nigerija, Sudan, Bangladeš, Nikaragva)
- Evropa je bila v tej fazi ob industrijski revoluciji – po vojni boljše življenjske razmere |
| Opiši trtji demografski prehod. | - visoka rodnost se počasi začne dvigovat /se niža, zato je tudi naraščanje prebivalstva počasnejše
- začenja se načrtovanje družin in višanje življenjskega standarda (ženske pridobivajo pravice in se izobražujejo)
- v tej obdobju so trenutno Indija, Tajska, Kitajska, Čile
- Evropa je bila v tej fazi v 20. stoletju (proti koncu) |
| Opiši četrti demografski prehod. | - rodnost in smrtnost sta nizka, prav tako naravni prirast (ali 0 ali malo nihanja)
- visok življenjski standard, moderen način življenja, zaposlene ženske, manjše število otrok
- vedno več starejšega prebivalstva (življenjska doba se zvišuje)
- dandanes so to Slovenija, ZDA, Avstralija – razvite države |
| Kakšna bo prihodnost glede na demografske prehode. | - najrazvitejše države imajo negativen naraven prirast
- Japonska ima problem staranja prebivalstva (prehaja v 5. fazo – negativni prirast)
- neenakomerna rast prebivalcev po svetu
- selitve iz držav v razvoju v že razvite države (danes) |
| Kaj veš o selitvah v zgodovini? | - človek se že od nekdaj seli po planetu (začne v Afriki)
- prvi ljudje so prišli iz Afrike in nekaj 10 tisoč letih poseliti vse celine
- sodobne selitve so se začele z razvojem transporta (ladje, železnice)
- množične selitve v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo, … |
| Kaj veš o selitvah in migracijah? | - selitev ali migracija pomeni spreminjanje stalnega bivališča
- odseljevanje = emigracija, priseljevanje = imigracija
- razliko med številom priseljenih in odseljenih v neki državi imenujemo migracijski saldo (pozitivni ali negativni)
- Slovenija ima pozitiven migracijski saldo, Sirija pa negativen |
| Naštej nekaj vzrokov za selitve. | 1.) ekonomski /gospodarski razlogi – iz manj razvitih držav /območij v razvita (znotraj države so najznačilnejši pojavi »beg z dežele« ali »beg z gora«; »beg možganov« – visoko izobraženi ljudje se odseljujejo v razvitejše države)
2.) politični vzroki – nedemokratična ureditev, vojne, genocidi (pobiti vse pripadnike)
3.) verski vzroki – verska preganjanja |
| Katere so države odseljevanja? | - slabo razvite države, ki jih odhod mladega prebivalstva močno prizadene
- posledice praznjenja večinoma negativne
- odseljujejo se izobraženi ljudje, ljudje, ki se ne strinjajo s politiko v državi |
| Katere so države priseljevanja? | - večinoma razvite države, kjer je življenjski standard višji
- pozitivne posledice – izboljša se starostne in zaposlitvena sestava
- negativne posledice – socialne problemi, nestrpnost, sovraštvo,..
- zelo pomembna je asimilacija – proces prilagajanja priseljencev k novi kulturi, kjer živijo (jezik, običaji, vedenje) |
| Katere selitve glede na prostor poznaš? | - notranje selitve – znotraj ene države (služba, beg z gora, …) iz gora in Prekmurja v LJ in Primorsko, ker so slabe prometne povezave
- zunanje ali meddržavne selitve – med različnimi državami (vojna, služba, …)
-čezmorske selitve – selitve med celinami (npr. iz Slovenije v Ameriko) |
| Katere selitve glede na čas poznaš? | - začasne selitve (zdomci – začasno delo v tujini, sezonske selitve – sezonsko delo, dnevna migracija – vožnja na delo iz enega kraja v drugega)
- stalne selitve (izseljenci v druge države – tam imajo stalni naslov) |
| Kaj veš o demografskih območjih? | - zaradi selitve prebivalcev po svetu poznamo različna demografska območja
- na določenih območjih se prebivalstvo lahko povečuje (zgostitev) in znižuje (praznjenje)
- povsod prebivalstvena slika nima večjih razlik, takrat pravimo, da prebivalstvo stagnira
- območja zgostitev prebivalcev – visok naravni prirastek in močno priseljevanje (razvite države in mesta, prebivalstvo narašča)
- območja stagnacije – ni večjih sprememb v številu
- območja praznjenja prebivalstva – zmanjšanje števila prebivalcev, negativen prirast in močno izseljevanje (nerazvite države, podeželje) |
| Kaj veš o ogroženih demografskih območjih? | - gre za hribovska, kmetijska in slabo razvita območja (+ promet)
- iz teh območij se odseljujejo (predvsem mladi), zato se število prebivalcev zmanjšuje
- če se stanje ne izboljšuje lahko to privede do zapuščenih vasi in zaselkov (vas v Kočevju – Slapnik na Kočevskem, v SLO 61 takih vasi)
- razlogi: Černobil, rudniki zlata v Ameriki, ki so se spraznili, ni trgovin in povezav, v mestih je prihodnost
- selijo se iz vasi v notranjost – Ljubljana |
| Kje je razlika med beguncem in ilegalnim priseljencem? | - begunec se je bil prisiljen odseliti, ilegalni priseljenec se seli prostovoljno
- največ ilegalnih priseljencev prihaja v razvite države zaradi boljših življenjskih razmer
- ilegalni priseljenci nimajo urejenega statusa (dovoljenja za bivanje), delajo na črno, niso zaščiteni, nimajo zdravstvenega zavarovanja, zapadejo v revščino in nastane kriminal |
| Kaj veš o beguncih? | - begunec je tisti, ki se je zaradi političnih, verskih ali rasnih razlogov prisiljen odseliti iz svoje države, saj je tam ogroženo njegovo življenje
- število prisiljenih selitev se po svetu stalno povečuje
- ogromno beguncev v 2. sv. vojni, danes na Bližnjem Vzhodu, Afriki, Aziji, …
- države, ki sprejemajo begunce različno ravnajo z njimi: nekatere integrirajo v družbo (šola, jezik), druge nastanijo v begunskih centrih
- strah prebivalcev pred nasiljem in drugimi konflikti med begunci in domačini
- po umiritvi razmer se nekateri vračajo nazaj, drugi ostanejo (nov status priseljenca) |
| Navedi primere in razloge begunstva. | - ljudstvo Rohingya – muslimanska manjšina
- genocid v Ruandi – Hutujci peganjajo Tutsije (ubitih več kot milijon ljudi)
- Sirija – državljanska vojna |
| Kdo so okoljski begunci? | - vedno pogostejši vzrok za selitve – naravne razmere
- lahko izbruh vulkana, pomanjkanje vode (suša), onesnaževanje |
| Kaj veš o sestavi prebivalstva? | - o ljudeh ne moremo ves čas govoriti kot homogeni skupnosti
- ljudje so si med seboj različni po spolu, rasi, jeziku, veri in drugih značilnostih
- za boljšo preglednost in načrtovanje prihodnosti je dobro poznati sestavo prebivalstva posamezne države
- o razlikah se ne pogovarjamo, da bi vrednotili druge (rasizem ipd.) |
| Opiši spolno in starostno sestavo prebivalstva. | - spolna sestava je razmerje med številom žensk in moških
- na svetu se rodi več fantov kot deklic, vendar ženske živijo dlje, pride do ravnovesja
- starostno sestavo ponazorimo s št. ljudi v posameznih starostnih skupinah
- povezava med starostno sestavo in gospodarsko razvitostjo države
starostna piramida:
- iz njih lahko razberemo več različnih informacij
- sklepamo o dogajanju v preteklosti (vojne), kakšna bo država v prihodnosti, kako razvita država je
- če je spodaj ožja, je država razvitejša |
| Opiši rasno sestavo prebivalstva. | - človeštvo v grobem delimo na tri velike rase (bela, rumena, črna)
- sicer poznamo ogromno različnih ras, ki pa se med seboj lahko manj razlikujejo
- razlike med rasami vodijo tudi v pojav rasizma, ki lahko povzroči vojne, diskriminacijo in podobno
- primer suženjstva v ZDA, zatiranje Avstralskih staroselcev, Arijska rasa, …
mešanje ras:
- zaradi selitev, kolonizacije, modernega načina življenja je prišlo do mešanja med rasami
- mulati (mešanci med belci in črnci); mestici (mešanci med belci in Indijanci); zambi (mešanci med Indijanci in črnci) |
| Opiši jezikovno sestavo prebivalstva. | - na svetu poznamo več tisoč različnih jezikov, še več pa narečij in dialektov
- zaradi globalne uporabe angleškega jezika, kot mednarodnega, izginjajo nekateri manjši
- jezik je eden izmed pomembnih značilnosti narodov/ kulture, zato ga moramo ohranjati
lingua franca:
- je skupen jezik, ki omogoča sporazumevanje med ljudmi, ki nimajo istega maternega jezika
- uporablja se za namen trgovine, poslovnih stvari, znanosti, poimenovanj
- najstarejši tak jezik je latinščina, ki obstaja še danes (rastline, živali, medicina)
- v Afriki se sporazumevajo v francoščini; rusko v nekaterih sovjetskih državah; angleščina
- obstajajo tudi umetni svetovni jeziki (esperanto -> temelji na romanskih jezikih, razumelo naj bi ga okoli 40 milijonov ljudi; slovio -> poskus skupnega jezika Slovanov)
dvojezičnost:
- je najpomembnejša ob obmejnih območjih posameznih držav
- države priznavajo druge manjšine in uporabo dveh jezikov
- v Sloveniji: italijanščina na primorskem in madžarščina v Prekmurju |
| Opiši narodnostno sestavo prebivalstva. | - narodnost je pripadnost določenemu narodu
- zaradi selitev, vojn in spreminjanja državnih meja, je v določenih državi lahko več narodov
- podoben status imajo narodne manjšine (narod sosednje države, ki je zaradi spreminjanja državnih meja ostal zunaj države)
- primer Slovenije: Koroški plebiscit 1920 -> določanje meje med SHS in Avstrijo (predel Koroške) |
| Opiši versko sestavo prebivalstva. | - na svetu je ogromno različnih religij
- poznamo svetovne in manjše religije/ verovanja
- verovanje se v posameznih državah kaže z običaji, verskimi objekti, načinu življenja, položaju žensk, hrane, …
- v Sloveniji poznamo 56 različnih verovanj
- največje religije na svetu so (ZV!:
Krščanstvo -> deli se na katoliško, protestantsko in pravoslavno vero
Islam -> deli se na sunite in šiite
Hinduizem -> značilen le za Indijo, ni razširjen po svetu
Budizem + Konfucianizem
- nekatere države imajo več religij, nekatere pa priznavajo samo eno (Iran, Saudova Arabija, Indija)
- raznolikost religij lahko vodi do preganjanja nekaterih verskih manjšin (Mjanmar)
- poznamo več svetih krajev na Zemlji, kjer ima več religij svoje obrede (Jeruzalem) |
| Opiši izobrazbeno sestavo prebivalstva. | - izobrazbena sestava je eden izmed pokazateljev gospodarske razvitosti države (HDI)
- bolj razvita kot je, višja je povprečna izobrazba
- glavni podatek je delež pismenosti |
| Opiši ekonomsko sestavo prebivalstva. | - glavni podatek je delež zaposlenih v neki državi, zelo povezano z razvitostjo države
- ločimo 4 vrste dejavnosti, v katerih so ljudje lahko zaposleni:
primarne-> kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
sekundarne -> rudarstvo, industrija, gradbeništvo
terciarne -> promet, trgovina, turizem, storitvene dejavnosti
kvartarne -> izobraževanje, kultura, znanost, zdravstvo, finančne storitve
- aktivno in neaktivno prebivalstvo
aktivno -> delavna sila države, vsi, ki imajo poklic in dohodek, tudi kmetje
neaktivno -> nimajo zaposlitve in ne opravljajo dela (upokojenci, invalidi, otroci, učenci)
- faze razvoja družbe (ZV!):
predindustrijske države -> večinoma primarni sektor, slabo razvite države
industrijske države -> večina v sekundarnem sektorju
poindustrijske države -> večina v terciarnem in kvartarnem sektorju |
| Kratko opiši sestavo prebivalstva v Sloveniji. | jezikovna:
- slovenščina je uradni jezik + italijanščina in madžarščina v manjšinah
- uporablja se tudi romščina, vendar ni uradni jezik
- narodna pripadnost -> tujci morajo govoriti slovensko, država jim ne more določiti narodnosti
verska:
- zastopane so vse glavne religije, pa tudi ateisti (tisti, ki ne verujejo)
- največ je krščanstva, manj Islama in protestantizma
izobrazbena:
- dobra izobrazba, se spreminja
ekonomska:
- primarni, sekundarni, terciarni in kvartarni sektor
- povečuje se delež neaktivnega prebivalstva v Sloveniji - podaljšali so študij in več je starejšega prebivalstva |
| Kaj veš o naseljih na splošno? | - je življenjski prostor človeka
- imajo bivališča, oskrbovalne ustanove, (bolnica, občina), infrastrukturo (plinovod, mostove, …)
- med seboj jih razlikujemo po velikosti, izgledu, vlogi, dejavnosti, načinu življenja prebivalcev (ZV!)
- razlika je tudi v sami lokaciji naselja
- vas v Sloveniji ni enako kot vas v Afriki/ ZDA (velikost naselij je različna, starost naselij se razlikuje -> v Evropi najstarejša) |
| Kaj veš o podeželskih naseljih v Sloveniji? | ~ samotna kmetija:
- ena sama stanovanjska hiša in več gospodarskih poslopij
- v hribovitih predalpskih pokrajinah
- kmetija Bukovnik pod Raduho (1327m)
~ zaselek
- majhno naselje brez centra
- podobne lokacije kot samotne kmetije (slabe naravne razmere)
~ vas
- strjeno naselje, ki ga sestavljajo več domov in ima center (cerkev)
- poznamo več vrst vasi
razložena vas: domovi so medsebojno oddaljeni, okoli hiš so obdelovalne površine
gručasta vas: zgrajena okoli vaškega jedra v obliki gruče
obcestna vas: domovi tesno skupaj, razporejeni ob cesti |
| Povej kar veš o urbanizaciji podeželskega naselja. | - je pojav , kjer se na vasi začnejo pojavljati značilnosti mest: šola, zdravstveni dom, boljša infrastruktura, manj kmečkega prebivalstva
vedno več priseljevanja na podeželje, zaradi mirnejšega okolja in manjše onesnaženosti
- nove dejavnosti: obrti, podjetja trgovine (specializirane)
- proces se dogaja po vsej Sloveniji |
