| fin de siecle | Fin de siècle (francosko: "konec stoletja", tudi fin-de-siècle) je socialni izraz, ki se uporablja v kulturi in zgodovini idej, opisanih s specifično mentaliteto konec 19. stoletja in ki se pogosto uporablja za opis neoromanike, ki se je v umetnosti in literaturi ukvarjala s tesnobo konca stoletja, utrujenostjo družbe, nervozo in dolgočasjem. Ta miselnost je običajno povezana z simbolizmom.
Predstavniki
Baudelair,
Verlaine,
Rimbaud,
Mallarme,
Wilde
Smeri
Nova romantika
Sibolizem, impresionizem in dekadenca |
| Slovenska moderna | Slovenska moderna v književnosti med letoma 1899 in 1918. Izraz moderna izhaja iz besede modernus, kar pomeni nedaven, sodoben ali sodobna. V literaturi se je pojavil leta 1899, ko sta izšli dve pesniški zbirki: Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti.
Politične stranke;
Strasoslovenci-Konzervativna stranka
Mladoslovenci-Liberalci
Socialdemokrati-JSDS |
| Izraz moderna | zraz moderna označuje smeri oz. tokove, ki niso več slepo sledili tradicionalnemu realističnemu ali romantičnemu pogledu na svet in stvarnost. Sicer realizma in romantike ustvarjalci tega časa niso zavračali v celoti, pač pa so ju stopnjevali, modernizirali. Zaradi vračanja k romantiki in stopnjevanja stare romantike imenujemo eno od smeri moderne nova romantika. Nekateri ta pojem uporabljajo tudi kot sopomenko pojma moderna.
Književni navdušenci si lahko o moderni zapomnite še spodaj navedene tokove oz. smeri moderne.
V ustvarjanju predstavnikov moderne so opazne tudi značilnosti naslednjih smeri oziroma tokov:
simbolizma – upor proti realističnemu posnemanju stvarnosti, poskus odkrivanja skritih pomenov in uporaba simbolov (npr. klanec – simbol revščine);
impresionizma – posnemanje vtisov o zunanjem in notranjem svetu;
dekadence – poudarjanje čutnosti in propada (sveta ali človeka) |
| Predstavniki Moderne v SLO | Moderno so pri nas zastopali:
Ivan Cankar,
Oton Župančič,
Dragotin Kette in
Josip Murn Aleksandrov.
Njihovi sopotniki (književniki, rojeni v istem času, a niso sledili takratnim tokovom, pač pa bolj realizmu) so: Fran Milčinski, Fran Saleški Finžgar in Zofka Kveder.
Moderna je prvo obdobje v razvoju slovenske književnosti, v katerem so se enakomerno razvijale vse tri literarne vrste: pesništvo, pripovedništvo (črtice, povesti in romani) in dramatika (komedije, tragedije, drame …). |
| Moderna | Moderna je obdobje med letoma 1899 in 1918. 1899 sta izšli dve pesniški zbirki, ki sta predstavljali velik odmik od realističnega pisanja: Erotika Ivana Cankarja in Čaša opojnosti Otona Župančiča. Konec moderne pa zaznamujeta smrt najvidnejšega avtorja obdobja, Ivana Cankarja, ter konec prve svetovne vojne. |
| Evropska Moderna | vropska modernaSmeriNaturalizem (lat. Natura = narava)To je skrajni realizem, ki predstavlja življenje objektivno, po znanstvenih načelihNova romantikaTo je nekakšna obnova stare romntike z začetka 19. stoletja, njene domišljije, čustev in oblik, toda z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmeramiDekadenca (fr. Decadence = propad)To je iskanje novih oblik lepote v izjemnih, bolestnih, sprevrženih oblikah življenja kot nasprotje vsakdanjemu normalnemu življenju meščanske družbe.Simbolizem (gr. Symbolon = znamenje)To je umetniško predstavljanje skrivnostne resničnosti, skrite za vidnimi pojavi, s pomočjo simbolov, ki v nasprotju z razumskimi prispodobami ostajajo dvoumni in nejasni.Impresionizem (fr. Impression = vtis, odtis)To je ime za francosko smer v letih 1860-1890, uveljavila je zabrisano slikanje predmetov, ki jih zastira ozračje, zato se na platnu sestavljajo iz barvnih lis in točk; s tem so povdarili subjektiven način gledanja |
| Križanje smeri | 1-tradicija romantike z njeno subjektivnostjo(KETTE)
2-nova romantika v dovjni podobi dekadence in simbolizma (MURN , CANKAR, ŽUPANČIČ)
3-vpliv realizma in naturalizma (Cankar) |
| SLO. nova romantika | Nasloni se na romantiko in Prešerna - dopolnitev in realizacija romantičnih motivov, tem, idej in form.
Dekadenca: Cankar, Županćič, Murn
Simbolizem:Cankar
Impresionizem: Cankar, Murn. |
| Lirika | Pesniki: Cankar, Župančič, Kette, Murn, Alojz Gradnik
Lirika dobi novo obliko : obudi neposrednoizpovednost- izročilo romantike dopolni z novimi temami in idejami
Verz in ritem sta sporščena. |
| Epika | Ustvarjalci so Cankar, Izidor, Zofka, Kveder
Novoromantično pripovedništvo(čustvenost, domišlija, lirski značaj)
Simbolizem
Tema: Izseljenost, položaj žensk, vloga umetnpsti in umetnika, vojna, smrt, slovenska nacionalna ogroženost)
Zvrsti: Črtice, novele, povesti, roman |
| Dramatika | Zvrsti: tragedjia, komedija, resnobe drame, farse
Cankarj jo je postavil na evropski nivo |
| Zadruga | Je združenje gimnazijcev, realcev in nedijakov
Pod geslom "Bog in narod",
Člani :Cankar, Rudolf Maister, Murn, Kette, Župančič |
| Jezik in slog | Besede vzete iz pogovornega jezika, vulgarizem,
-Večpomenkost
-Podobe na metafore
-Jezik je stvaren in nedoločljiv
-Vpliv na nadrealizem
-Pisma vidca (Raziskovanje nezavednega, primeren jezik, ki bo nagovoril vse čute) |
| Nova romantika | Poudarja:
-Poetičnost
- Iracionalizem
-Čustva
--Občutljivost
- Neposrednost
-Prispodobe iz narave
-Stopnjevanje čutnih vtisov( senzualizem), posredovanje nadčutnosti (spiritualizem), obujanje
2 estetska nazora:
-Lapuralizem( umetnost v umetnosti, izumetično uživanje v ustvarjanju zaradi ustvarjanja)
-Esteticizem( kult lepote) bogastvo človeka je v človeku samem
Predstavniki:
-Budelaire
-Wilde Oscar
Dekadenca: -pomeni propad, razkroj-temelji na iracionalizmu, esteticizmu, senzualizmu, pesicizmu ter zabes, da mora kulturo propasti, Ustvarjalci iščejo teme in oblike v izjemnih, sprevrženih oblikah življenja Grdo=lepo, v ospredju nečelo svobodne umetnosti |
| Nova romantika | Simbolizem:
-Ob pomoči simbolov poskuša najti neko globjo resničnost
Utemeljitel: Boudelaire( sorodnost)
-ustvarjalci so črpali iz sanj, mistika, panteizma(dvig umetnosti na višjo raven estetskega doživljnja)
-z vidnim poskušajo opozoriti na nevidno
- nemir zaradi neskladja med idealom in stvarnostjo
Predstavniki so: Rimbaud, Mallarme
Impresionizem:
-Impresionistično delo nastane iz nizanja trenutnih vtisov ( največrat iz narave) |
| 12. Kaj je črtica? Tipi črtice glede na Cankarjeva ustvarjalna obdobja (zbirka Podobe iz sanj) | Črtica je v književnosti modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju. Je zelo kratka, osebno obarvana zgodba, katere večji del je impresionistična pripoved. Črtica je navadno brez prave zgodbe. Z njo nam pisatelj zgoščeno prikaže en dogodek, drobno doživetje, oriše človekovo čustveno razpoloženje ali le bežen vtis o čem. Prikazuje en sam dogodek, v katerem avtor ne opisuje zaporedja zelo natančno, ampak se bolj posveti čustvenemu razpoloženju glavne osebe. Tudi pri bralcu skuša doseči čustveno razpoloženje in v ta namen zelo občuteno prikazuje zunanje okolje. Zaradi vsega tega sodi črtica na mejo med epskim in lirskim slovstvom. Moda pisanja črtic v slovenski kratki pripovedni prozi sledi modi realističnih slik konec 19. stoletja; njen vrh je v prvem desetletju 20. stoletja. V njej nastopa malo oseb. Avtor prikazuje mišljenje in razpoloženje ter občuteno prikazuje okolje. Za sorodne oblike glej povest, novela, slika, obraz. Črticam pravimo tudi vinjeta, kroki in arabeska.
Cankarjeve črtice
Vinjete Ivana Cankarja iz leta 1899 zaključujejo prvo razvojno stopnjo pisateljeve pripovedne proze in predstavljajo ob zgodnjih motivih in temah izhodišče za njegovo nadaljnje širjenje in poglabljanje.
Na izrazito duhovno plat Podob iz sanj (1920) so vplivala Cankarjeva razmišljanja o smislu življenja, ki ga je živel, in smislu literature, ki jo je do tedaj napisal. V njem je naraščala želja po življenjski katarzi, ki jo je spodbudil tudi začetek vélike vojne leta 1914. Prva svetovna vojna se ga ni dotaknila le na abstraktni, ampak tudi na zelo konkretni ravni; pod obtožbo srbofilstva je leta 1914 pristal v zaporu, spremljal je vpliv bližnje soške fronte in številnih slovenskih žrtev, ki jih je zahtevala. Posamezne črtice je pisal od leta 1915 do leta 1917 in jih sproti objavljal v literarnih revijah, predvsem v katoliškem Domu in svetu. Osrednja tema zbirke je smrt: človeška množica in slehernik so se združili pod skupnim imenovalcem vojne.
Moje življenje (1920) je zbirka črtic, v katerih Cankar opisuje svoja otroška leta in z veliko ljubeznijo opisuje svojo mater. V svoji mladosti je živel v veliki revščini, zato je včasih s svojo sestro kdaj ukradel kaj za pod zob in če je dobil vsaj prgišče kovancev, ga je oblila tančica veselja. |
| 13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman) | Modernizem
skupno ime za literarne smeri 20.st.
vanj spadajo avantgardna gibanja, ekspresionizem, književna dela avtorjev, ki niso pripadali nobenemu avantgardnemu gibanju niti ekspresionizmu (T.S.Eliot, J.Joyce, B.Brecht)
zasledovanje dogajanj v duševnosti (zavesti in podzavesti).
mimezis=posnemanje stvarnega sveta (realizem).
brisanje logike zunanjega sveta-nemimetičnost.
estetika grdega (prikazovanje nemoralnega, nelepega, škodljivega, šokantnega).
nov pogled na jezik: svoboden (kršenje slovničnih pravil), nerazumni, nelogični stavki, besedne zveze; rušenje izraznih tabujev (žargonizmi, vulgarizmi); metaforika in zgradba po načelu asociativne oddaljenosti;montaže; spajanje fragmentov
Avantgarde
fr.avantgarde=prednja četa, predstraža.
vrsta gibanj, ki se v Evropi pojavijo po l.1909.
prelom s tradicijo, revoucija v umetnosti, estetike (lepote).
razbijanje logičnega jezika, razgradnja pomena in skladnje.
uveljavijo se v književnosti, likovni um, glasbi in filmu.
umetniki namene izražajo z manifesti → programski povzetek ciljev določenega umetnostnega ali literarnega gibanja. V njem njegovi pripadniki predstavljajo svoja teoretska načela in svoje umetnostne postopke. |
| 13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman) | Kubizem
fr. le cube=kocka, nastane okoli 1908 kot slikarska smer (Pablo Picasso).
v književnosti ruši ustaljene norme (odpravlja ločila, rahlja skladnjo).
glavni predstavnik: Apollinaire.
Futurizem
lat.futurizem=prihodnost
nastanek v Italiji 1909 (Marinetti) manifest futurizma.
radikalno zanikanje tradicije, estetike in humanizma.
slavijo moč, hitrost, nasilje, vojno, industrializirano civilizacijo in tehniko.
italijanski futuristi se povežejo s fašizmom.
radikalen odnos do jezika (skladnjo je potrebno uničiti s pomočjo nizanja samoglasnikov, glagole je potrebno omejiti na nedoločnike, ukiniti pridevnike, prislove in ločila).
ruski futuristi: povezava z oktobrsko revolucijo, zanikajo tradicijo meščanske družbe, jezikovno eksperimentiranje.
pesnik: Vladimir Majakovski |
| 13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman) | Dadaizem
iz otroške govorice 'da da', nastanek okoli 1916 v Švici iz protesta zoper vojno, meščansko družbo.
v književnosti zagovarja vrnitev k otroški neposrednosti, primitivnosti, spontanosti.
gre za avtomatično pisanje brez razumskega nadzora.
vpliv na nadrealizem
Nadrealizem
fr. surrealisme=umetnost nadrealističnosti.
začetnik gibanja Andre Breton, manifest nadrealizma, 1924.
iskanje nadrealističnosti, ki se ne podreja zakonom razuma, temveč se razkriva; navdih išče v sanjah, halucinacijah, nekontroliranih situacijah.
pisanje naj se podredi diktatu podzavesti (avtomatično pisanje).
Ekspresionizem
lat. expressio=izraz.
razvoj v Nemčiji po letu 1910.
v literaturi poudarja očiščenje človeka, oblikovanje nove, višje etike in bolj humane družbe. |
| 13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman) | Socialni realizem
Je izraz, s katerim označujemo slovensko kjiževnost med letoma 1930 in 1941, ki je bila del splošnoevropskega in svetovnega dogajanja med obema vojnama (neorealizem, socialistični realizem, novi realizem). Ko je po letu 1930 začel nastajati socialni realizem, so ga imenovali novi realizem, v primerjavi z realizmom 19. stoletja. Pomeni nov tip realizma, ki se razlikuje od starega, ki je bil meščanski, kritičen do obstoječe družbe in objektiven.. Novi realizem se je zavzemal za odpravo meščanske družbe in za boljše življenje v pravični in drugačni družbi prihodnosti. Beseda socialen pomeni družben, to je takšen, ki se nanaša na družbo, na njej temelji ali iz nje izvira. Socialni realizem je vrsta realizma, ki ga zanima človekov položaj v družbi, pripadnost družbenemu razredu in vpliv družbenih razmer, ki pogojujejo osebno življenje posameznika. Človek si mora sam izboriti svoj družbeni položaj, zato se povezuje z drugimi pripadniki istega, praviloma zatiranega družbenega razreda. Tega predstavljajo delavske in kmečko-proletarske množice, ki se lahko osvobodijo z uporom oz. revolucijo in tako dosežejo pravičnejši svet. Tipične književne osebe so t.i. mali ljudje, brezpravni, ponižani in socialno šibki: kmetje, hlapci, dekle in delavci. So neheroični in imajo splošne človeške poteze: so šibki, tragični, komični. Pisatelji pišejo realistično, objektivno in analitično, saj razčlenjujejo družbene pojave ter njihove vzroke in posledice. Vzporedno s socialnim realizmom se je v evropski književnosti razvil socialistični realizem, predvsem v ruski književnosti po oktobrski revoluciji. To je bila literatura socialističnega političnega sistema, ki je propagirala ideje socialistične revolucije in moralno presojala družbena nasprotja. Leta 1934 je bil v Sovjetski zvezi socialistični realizem razglašen za edino veljavno književno smer. V času socialnega realizma sta se v slovenski književnosti po letu 1930 razvili predvsem epika in dramatika, manj pa lirika. Eden najvidnejših predstavnikov v pripovedništvu je bil poleg Miška Kranjca Lovro Kuhar- Prežihov Voranc. |
| 14. Primerjava med tradicionalnim in modernim romanom. | Zapiske poglej |
| 15. Pripovedništvo v 1. polovici 20. stoletja (tipi modernega romana, predstavniki) | knjiga za maturo |
| 18.J. Joyce: Ulikses (zgodba, Mollyjin monolog, tok zavesti, notranji monolog)
Zgodba | Osebe
Glavne vloge imajo Stephen Dedalus - mladi umetnik in bodoči učitelj, Leopold Bloom – oglaševalec in Molly – Bloomova žena, ki večino časa preživi v postelji in je izjemno ženstvena Penelopa. Oni so Sveta trojica – Joyce je bil vzgojen pri jezuitih. Tisti čas v Dublinu vlada posebna atmosfera, ljudje so brezdelni, ni upanja za trenutno situacijo, zatekajo se h glasbi, mitskim zgodbam..
Tok zavesti in notranji monolog
Z monologom brez intervencije, mehanično zapisuje misli in asociacije, ki se neurejeno pojavljajo junaku. Francoski nadrealisti to imenujejo avtomatska pisava. Joyce pa je mogel najprej odkrit ta način pisanja. Notranji monolog ni popolnoma natančna zabeležka tega, kaj se v junakovi glavi dogaja. Tisto, kar je v podzavesti ni ubesedljivo in se ne da niti v monologu zapisati.
Mollyin monolog
Njuno potovanje se približuje h koncu. Pot je bila nesmiselna. Moška logika zataji. Joyce se obrne k Molly-jini logiki, k logiki narave. Molly postane izhod za moški neuspeh in mu ponuja svojo alternativo, ženski princip sveta. Molly predstavlja Geo, mati Zemlje, plodnost, rodnost, vsem odprto večno mati. Molly Joyce opisuje kot zdravo, polno, nezanesljivo, ravnodušno, razsodno, zvito, omejeno žensko.
Poglavje samogovora; Glavne točke so:
1. PRSI, ki pomenijo KER
2. ZADNJICA, ki pomeni DNO
3. KRILO, ki pomeni ŽENSKA
4. SPOLNI ORGAN, ki pomeni DA
Molly ni nezvesta, sprejema vse, brez razlike, deluje kot rešiteljica – izhod v mitsko plodnost, je katalizator, rešiteljica, stvari zanjo niso več vprašljive. Ona zagotavlja Itako, vrnitev, pa četudi smo izgubili ključ. |
| 21. F. Kafka: Preobrazba (lit. zvrst, zgodba, simbolika v delu, motivika) | Knjiga za maturo |
| 22. Kaj je novela (definicija in zgodovinski razvoj)? | Zgodovina
Renesansa
Realizem
Naturalizem |
| 23. Kaj je roman (definicija in zgodovinski razvoj)? | Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi. Ima številna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica književnih oseb, značaj osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana. V romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa ter kraja dogajanja.
Razvoj
Srednji vek
viteški romani v verzih in prozi (Roman o Aleksandru, roman o Tebah, Vitezi okrogle mize, roman o Tristonu in Izoldi)
razvijejo se po letu 1100 (začetek romanov)
Renesansa
do renesanse se roman ne razvija, razen v srednjem veku- viteški romani, ki pa niso tako pomembni
po vsebini so potepuški, pastirski, viteški, pustolovski, ljubezenski
napisan je v prozi (enakovredno verzom)
CERVANTES (dom Kihot)- novoveški roman
RABELAIS (Gargantua in Pantagruel) |
| Kaj je roman | Razsvetljenstvo
Romantika
Realizem
Naturalizem
Realistični in naturalistični romani |
| 24. Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno (ekspresionizem in socialni realizem – njune značilnosti in predstavniki) | Ekspresionizem
Pesniki: Srečko Kosovel, France Balantič, Božo Vodušek, Miran Jarc
Pripovedniki: Ivan Pregelj
Dramatiki:SLAVKO GRUM
Socialni realizem |
| 24. S. Kosovel: Balada ali Slutnja (analiza pesmi, slog, sporočilo, motivika, Kosovelovo ustvarjanje) | matura |
| 25. S. Kosovel: Pesem št. X (konstruktivistična lirika in pesniška zbirka Integrali, analiza in razlaga pesmi, pomen Kosovelove lirike) | matura |
| 28. P. Voranc: Samorastniki (zgodba, ideja, lit. zvrst, karakterizacija glavnega lika, lik matere v slovenskih tekstih) | matura |
| 29. I. Pregelj: Matkova Tina (lit. zvrst, Pregljevo pripovedništvo, zgodba, analiza dela, simbolika, povezava z biblijsko motiviko, ekspresionizem v delu, ideja dela) | maturA |
| 31. J. P. Sartre: Zaprta vrata (eksistencializem, zgodba, liki, dramatika v 20. stoletju, ideja dela) | matura |
| 32. Kaj je absurd (kdo je njegov utemeljitelj, v katerih delih se pojavlja)? | matura |
| 33. Sodobno slovensko pripovedništvo (kulturno-zgodovinski okvir, predstavnik, smeri, reizem, modernizem, postmodernizem, delitev po generacijah) | Tudi v pripovedništvu se uveljavlja več generacij, in sicer: predvojna, prvo vojna, drugo vojna in najmlajša. Na razvoj vplivajo številne literarne smeri:
a.) Eksistencializem je vplival predvsem na temo, motiv in vsebino.
Glavne teme eksistencializma so:
občutje sveta kot nekaj absolutnega
posameznik čuti strah, obup in tečnobo
posameznik čuti mejnost svobode, morale in življenjske izbire
Modernizem je v sodobni prozi vplival na obliko in slog. Značilnosti proze na katero je vplival
modernizem:
svobodna kompozacija
zanemarjanje kronološkega zaporedja dogodkov
opuščanje zgodbe in popisovanje samo še zavesti pripovednih oseb(postopek samogovora) |
| 33. Sodobno slovensko pripovedništvo (kulturno-zgodovinski okvir, predstavnik, smeri, reizem, modernizem, postmodernizem, delitev po generacijah) | Pripovedniki predvojne generacije:
Edvard Kocbek, Miško Kranjec, Ciril Kosmač, Anton Ingalič, Vitomil Zupan
Pripovedniki prve povojne generacije:
Beno Zupančič, Dominik Smole, Lojze Kovačič, Vladimir Kovčič
Pripovedniki druge povojne generacije:
Elorjan Lipuš, Rudi Šeligo, Jože Snoj
Pripovedniki Tretje povojne generacije(najmlajša):
Drago Jančar, Dimitrij Rupel, Mate Dolenc, Franček Rudolf
Motivi in teme za svoja dela jemljejo iz štirih velikih območij:
Medvojni čas okupacije, partizanstva ,NOB
Ta dela so zelo številna, prav tako pa tudi različna po slogu in obravnavi vojnih motiviv.
Povojni čas z njegovimi izrazitimi političnimi, socialnimi in moralnimi prelomnicami.
Sodobno življenje, vendar brez izrazitih časovnih potez.
Zgodovinska preteklost
Nastali so številni zgodovinski, biografski, krorikalni romani, povesti in novele, ki jim je zgodovina snov za dokumentarne, popularno fabulativen, ideološke in zabavne pripovedi. |
| 34. E. Kocbek: Črna orhideja (zgodba, ideja, Kocbekovo pripovedništvo) | rodil se je l. 1904 v Svetem Juniju ob Ščavnici
najprej študiral bogoslovje v Mariboru, vendar je diplomiral iz romanistike v Lj.
Nekaj časa je študijsko bival v Berlinu in Fra., ter kot profesor služboval na Hrvaškem
minister v tedanji Jugoslovanski vladi
podpredsednik predsedstva slovenske skupščine
umrl l. 1981 v Lj.
Leta 1951 je izšla zbirka štirih novel Strah in pogum, ki je sprožila številne javne razprave ter povečini ostro odklonila stališča tedanje oblasti, zaradi česar se je bil prisiljen umakniti iz politike in sprejeti upokojitev. Njegov bogati opus zajema poezijo, dnevniško pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, eseji, članki.. Bil je pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec.
Poezije: Prve pesmi, Zemlja Groza
Dramatika: Mati in sin, Plamenica
Proza: Tovarišija, Strah in pogum
Novela je izšla v veliki zbirki Strah in pogum. Knjiga Strah in pogum pa je vsekakor prva povojna proza, ki nas razganja in prepričuje. Gre za nasploh prvo povojno knjigo soočenja intelektualca v svetu. Črna orhideja je bila izoblikovana naprej. Sprva ji je nameraval dati naslov Nevesta, ampak nato je novelo preimenoval V Črno orhidejo in jo v delu postavil na prvo mesto. To je prelepa pripoved, v kateri se prepleta ljubezen in smrt okoli skrivnostnega dekleta Katarine |
| 35. Vitomil Zupan: Menuet za kitaro (zgodba,liki, vojni roman, ideja, motivika) | Govori o vojni, v kateri je sodeloval Berk od leta 1943 do osvoboditve. Notranja zgodbo se začne s tem, da se oktobra 1943 aktivist Jakob Bergant Berk odpravi iz Ljubljane, da bi se pridružil partizanom. V skrivališču se seznani z nekdanjim španskim borcem Antonom, ki kasneje postane njegov prijatelj. Partizani gredo na pohod proti Ribnici. Na poti doživi Berk burno ljubezensko noč s partizanko Vesno. V Suhi krajini potekajo hudi spopadi z Nemci. Berka po nesreči skoraj ustreli nek partizan. Kasneje postane Berk pomočnik mitraljeza. Javi se tudi za bombaša in le za las uide Nemcem. Berk in Anton sta skupaj doživela pretresljivo bitko za Mokrec, v kateri je šlo zgolj za preživetje. Ob bojih z ramo ob rami postaneta prava prijatelja. Po tej bitki sta se za nekaj časa razšla in se borila v različnih krajih, vendar sta se ponovno srečala ob koncu vojne. Anton umre na absurden način. Nek soborec je neprevidno ravnal s puško in ta se je sprožila. Krogla je prebila strop in zadela Antona. Preden je umrl, je Berku dejal: Nasvidenje v naslednji vojni. V okvirni zgodbi o turističnem potovanju po Španiji je manj zunanjega dogajanja. Berk spozna starejši nemški zakonski par. Ugotovi, da je bil Joseph Bitter med II.sv.vojno oficir v bojih na Balkanu. Sebe ne razkrije. Moža se veliko pogovarjata o vojni. Čeprav sta bila nekdanja nasprotnika, razmišljata o vojni zelo podobno. Veliko razmišljata tudi o strahu in pogumu. Berk trdi, da o strahu človek razmišlja šele po vojni in da je pogum za vojaka nekaj relativnega. V nečem pa se strinjata. Bitter pravi, da je človek žival. Pravo resnico o Bittru razkrije njegova žena, ki pove, da je njen mož sodeloval tudi v velikih pobojih pri Kragujevcu in okolici. O tem je hotel napisati spomine, a ga je pisanje preveč obremenjevalo. Po odhodu nemškega para ostane Berk sam v deželi, kjer se je nekoč bojeval njegov prijatelj Anton in kjer zdaj na vsakem koraku utripa sodobno življenje. Roman se konča z ugotovitvijo, da se od vsepovsod vrača v Ljubljano. |
| 37. F. Lipovž: Zmote dijaka Tjaža (vsebinska analiza) | Lipuš nam skozi roman izriše tiste teme, ki ga temeljno zaznamujejo vse življenje: kritika vaške mentalitete, obsodba cerkvenega nasilja (lastna doživetja med šolanjem v verskem zavodu), prepovedana ljubezen in avtobiografski elementi (izguba matere, ki je med vojno umrla v koncentracijskem taborišču).
Tjaž je odrastel v težkih razmerah. Izviral je iz revne in neurejene družine. Njegov zapiti oče je bil nekdaj drvar, ko so ga iz te službe odstavili, je postal cestni pometač, med vojno pa vojak. Mati je bila kmečka dekla in ker je podpirala partizane, so jo med vojno deportirali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrla. Tjaž je otroška leta preživel pri umirajoči babici. Ko pa je odrasel, ga je oče po vojni spravil v mestne šole in mu priskrbel bivališče v mestnem dijaškem domu (verskem zavodu). Tam je vladal strog red pravil, ki so temeljila na trdi katoliški vzgoji. Pravila so zajemala verska, moralna pa tudi čisto navadna opravila, kot je npr. opravljanja potrebe na stranišču. V samem središču je prepoved zoper ljubezenskih greh, s katerim je bila obsedena uradna morala. Gojenci so se bili prisiljeni podvreči pravilom internata ali pa sta jih čakali cesta in pot nazaj v revščino. V zavodu je bil Tjaž sicer socialno preskrbljen, vendar je bila cena za to varnost slepo pritrjevanje domskim pravilom. Iz učencev so namreč želeli napraviti popolnoma pasivne, verne ljudi brez lastne volje. Tjaž se je novemu redu vsaj na videz prilagodil brez težav, saj je bil že od doma navajen pokorščine. A počasi in vztrajno se je v njem začel razraščati upor. Ta se je stopnjeval od branja prepovedane literature do predajanja čutnosti. Sam je svoje uporništvo imenoval “praskanje”, kar je pomenilo, da je zbujal pozornost z nenavadnimi dejanji in je večkrat katero “ušpičil”. S takim početjem si je v neprijaznem dijaškem domu izpraskal nekaj prostosti in ugodnosti ter pridobil nekaj tovarišev. Preboj ljubezenske zatrtosti ni bil lahek, o čemer je pripovedovalo Tjaževo dekle, nunska gojenka Nina. Tjažev upor je dosegel vrh v nočnem obisku cerkve, ko sta skupaj s sošolcem in Nino razžagala svetnike na oltarju. Tjaž ni čakal izključitve, temveč je sam zapustil zavod. Ko se je izgubljeno potikal po mestu, mu je bilo vseeno, katero pot bo ubral. Noč je preživel z natakarico, nato pa se vrgel s terase stolpne kavarne in napravil samomor. Vzrok za tako dejanje lahko iščemo v izjalovljeni ljubezni z Nino. Nad njuno ljubeznijo je bila ideja upora, kateri je Tjaž služil. Nina tega ni prezrla in je dejala: “Ljubil me je iz odpora, nalašč in iz kljubovanja, poniževal me je samo občutek, da mi nisem bila namen, temveč sredstvo.” Samomor je sledil doživetju erotike, kot doživetju niča. Tako se je končal tudi upor za svobodno osebnost. |
| 39. L. Kovačič: Prišleki (avtobiografija, osebe, zgodba, verizem, modernizem, tip romana,
pripovedovalec, Kovačičevo pripovedništvo) | Rojen v Boslu v Švici
njegovo prozo uvrščamo med največje dosežke sodobne slo. proze.
izšel je iz socialnega realizma(novele, lj. razglednice)
kasneje se je približal tokovom sodobnega modernega pripovedništva
znan tudi kot mladinski pisatelj
Dela: Prišleki so obsežno avtobiografsko prozno besedilo, ki zajema obdobje med leti 1938 in 1948, ter prikazuje prvoosebnega pripovedovalca med 10 in 20 letom starosti.
Prišleki se začenja in končajo z vožnjo z vlakom. Prišleki so roman in ne le daljša pripoved. Roman problemsko izpostavljajo izsek iz življenja literature osebe in nam hkrati s stranskimi osebami ponazarja značil. časa in obdobja. v katerem se pomenska zgodba dogaja. Besedilo ni tip tradicionalnega romana, pač pa ima veliko značil. modernistične oblikovanja besedila.
Tematika: V prvem delu avtor opisuje družinsko selitev iz Švice v Slovenijo pred 2.SV. V drugem delu vojni čas, v tretjem delu pa povojno obdobje. Časovno Prišleke Nadaljuje roman Resničnost. Kovačič se vrača v pretekli čas svojega življenja. Dogodkov ne presoja iz razdalje 40 let, ampak tako kot jih je doživljal v tistem trenutku. Družina Lojzeta Kovačiča simbolizira revščino, lakoto, trpljenje. Nevedno se morajo izseliti.
Predmetnost je opisana zelo natančno
Verizem-vrstične primere
povedi so nedokončane
veliko je žargonskih besed iz vojaškega življenja
jezik je pogovorni |
| Razvoj soneta in njegova uporaba danes | Razvoj soneta in njegova uporaba danes
Sonet naj bi se prvič pojavil na sicilskem dvoru v 13. stoletju, za časa vladavine Friderika II. (1220–1250), nemškega kralja in cesarja Svetega Rimskega cesarstva, ki je na svojem dvoru zbral številne umetnike in razumnike tistega časa. Skupine se je prijelo ime sicilska šola, za njenega voditelja in najboljšega predstavnika pa velja Giacomo da Lentini, Friderikov pisar, ki je ustvarjal v letih 1233–1240 ter mu pripisujejo tudi izum soneta.
Pravo literarno delovanje soneta se je začelo v Italiji v 13. in 14. stoletju s prvimi mojstri soneta, Dantejem (Vita nuova) in Petrarco (Canzoniere). S širjenjem petrarkizma je bilo vse več pesnikov, ki uporabljajo to pesniško obliko: v Italiji Michelangelo, Kolona, Stampa; v Franciji Labe, Mallarmé, Rimbaud, v Španiji de la Vega, de Vega, Boscán itd. Sonet je bil tudi zelo popularen na Portugalskem.
Poleg italijanskega poznamo še angleški in francoski sonet. Italijanski in angleški sonet sta si na ravni verza zelo podobna, razlikujeta pa se na ravni kompozicije in razporeditve rim. Angleški sonet ima za razliko od italijanskega tri kvartine in zaključno dvostišje (distih). Francoski sonet pa je po sestavi zelo podoben italijanskemu, pod vplivom katerega se je pravzaprav razvil. Od njega se razlikuje le po verznem ritmu in po razporeditvi rim v tercinah.
V razvoju slovenske književnosti ima sonet zelo vidno mesto. Prvi ga je obvladal in uveljavil France Prešeren v obdobju romantike v tridesetih letih 19. stoletja. Oprijel se je klasične oblike soneta, natančneje, Petrarcovega vzorca, kar pomeni kombinacijo dveh kvartet in dveh tercet, jambski enajsterec in dosledno žensko rimo.
Dragotin Kette, Milan Jesih |
| Razvoj drame od antike do danes (značilnosti drame, vrste dram, enotnost, antidrama, primerjava med antično dramo in renesančno dramo ter sodobno dramo | zapiski |
