POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |
Vprašalni zaimki | kdo, komu, katero, kakšen, koga – po osebi
kam, kje – po kraju
kaj, katero, kako, česa – po stvari
kdaj, koliko –po času
koliko –po količini
zakaj –po razlogu |
SVOJILNI ZAIMKI | moja, mojega, moje... - jaz
tvoj, tvojega, tvoje... - ti
njeno, njenega, njen... - ona |
3.POVRATNO SVOJILNI ZAIMKI | Svoj, svojo, tvoj, mojega...Mojca je mlajša sestra od svoje sestre.
Najprej pometi pred svojim pragom.
Marta je prosila učiteljico, naj oceni tudi njeno nalogo. |
4.KAZALNI ZAIMKI | Tukaj, takrat, ta, takšnega, to, teh, tja…
5 |
.OZIRALNI ZAIMKI | Kdor, kamor, kogar, česar, kjer, kar, čigar... |
ZAIMKI | Besede, s katerimi sprašujemo po čem (npr.po imenu pisca vabila, po času in po kraju izleta), so VPRAŠALNI zaimki.
Beseda moj/moja/moje stoji namesto svojilnega pridevnika. Zato ji rečemo SVOJILNI
zaimek. Svojilnih zaimkov je veliko, npr. tvoj, njegov, njen… Z njimi poimenujemo, čigavo je kaj oz. komu pripada bitje oz. predmet.
Besede, ki kažejo na že omenjene besede v besedilu ali na bitja, predmete, prostore okolici govorca so KAZALNI zaimki.
Zaimki, ki se končujejo na glas oz. črko R, so OZIRALNI zaimki. Z njimi opisujemo odgovarjamo na vprašanja (npr. namesto lažnivec rečemo kdor laže, namesto parkirišče rečemo kjer parkiramo). |
GLAGOLSKI NAKLON | GLAGOLSKI NAKLON
POVEDNI
V pretekliku, sedanjiku, prihodnjiku.
2.POGOJNI
V sedanjiku (bi pomagala), v pretekliku (bi bila pomagala)
3. VELELNI
V sedanjiku (spoznaj |
VEZNIK | Priredni (in, pa):
Povezujejo razne dele povedi – besede ali stavke.
Poimenujejo enakovredna razmerja.
Podredni
(da)
Povezujejo samo stavke.
Poimenujejo neenakovredna razmerja |
ČLENEK | ČLENEK(=partikule)
Besede, ki izražajo sporočevalčevo razumsko presojo stvarnosti ali večjo/manjšo stopnjo
njegovega prepričanja o čem, njegovo pritrjevanje, zanikanje ali vpraševanje. So nepregibne besede. Nimajo vloge samostojnega stavčnega člena. |
MEDMET(=interjekcija) | Beseda, ki neposredno izraža sporočevalčevo doživljanje stvarnosti.
Vrste:
Razpoloženjski
Posnemovalni
Velelni
So nepregibne besede.
Nimajo vloge stavčnega člena.
So nepravi stavki oz. pastavki ali samostojne povedi |
Slovarji | glava:
obsega iztočnivo in podatke o njeni besedni vrsti (pri samostalniku navedena končnica v rodilniku
ednine, okrajšava za spol, pri pridevnikih končnici za ženski in srednji spol, pri glagolih sedanjiška oblika
in okrajšava za vid)
- zaglavje:
tam najdemo podatke o naglasnih in oblikovnih posebnostih, o izgovoru in o tonemskem
naglasu iztočnice
-pomenski del:
sestoji iz razlage pomena/pomenov (če jih je več, so oštevilčeni z arabskimi številkami -
najprej podan osnovni pomen) iz ponazarjalnega gradiva (zgledi iz rabe) in iz dveh gnezd - frazeološkega(pika) in terminološkega (kara) - tam je navedena tipična raba gesla v stroki
Kvalifikatorji.(ekspr.)... |
Sklanjetve- 1. moška | google |
2. moška sklanjatev | google |
3, moška. sklanjatev | . |
4, moška. sklanjatev | . |
1. ženska sklanjatev | , |
3 ženska sklanjatev | . |
2 ženska sklanjatev | . |
4. ženska sklanjatev | , |
1 srednja sklanjatev | , |
3 srednja sklanjatev | , |
4 srednja sklanjatev | . |
ZAPISOVANJE GLASOV: | Pomenske dele besed (morfeme) zapisujemo enako; npr.: golobi [b]
- izg.: golob [p],golobček [p]. |
ZAPISOVANJE ZVOČNIKOV: | Pri nezvočnikih zapisujemo znamenje za glasovno različico, ki jo izgovarjamo pred
samoglasnikom (koNJ-izg.: koN).-OU (govor) pišemo kot OL (bOLha-izg.: bOUha);
-V pišemo, ko gre za gibanje v notranjost (Vdeti,...);-U pišemo, ko gre za odmikanje, dovršitev (Ubežati, Usesti se,...). |
ZAPISOVANJE NEZVOČNIKOV: | Pri nezvočnikih zapisujemo črko za glas, ki ga izgovarjamo pred samoglasnikom ali
zvočnikom (medveD-izg.: medveT). Če sta na morfemskam šivu dva enaka ali podobna
soglasnika zapisujemo oba, čeprav navadno v izgovoru ne slišimo obeh (oDDih- izg.: oDih) |
IZGLAGOLSKI SAMOSTALNIK/GLAGOLNIK | Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje. Tvori se iz nedovršnikov. Spada med neosebne glagolske oblike Glagolnike, tako kot druge samostalnike, sklanjamo.
Glagol
Glagolnik
sedeti
sedenje
brisati
brisanje
hoditi
hoja |
GLAGOLSKI NAČIN | Tvornik/aktiv- Navijači so gledali tekmo( povzročitelj)
Trpnik/ pasiv- Tekma je bila gledana( povzročitelj se ne kaže) |
SKLONI | Imenovalnik- hiša
rodilnik- hiše
dajalnik-hiši
tožilnik-hišo
mestnik- o hiši
orodnik- s hišo |
NEVEZANA OBLIKA- | nanj |
NAGLASNA OBLIKA- | njega njej |
NASLONSKA OBLIKA- | mu, ga |
Stopnjevanje pridevnikov – teorija | V osnovi poznamo dve vrsti stopnjevanja:
dvostopenjsko in
tristopenjsko.
Pri dvostopenjskem stopnjevanju poleg osnovnika poznamo še elativ, ki ga tvorimo z obrazilom pre- ali prislovi (lep – prelep, delaven – nadvse delaven). S to obliko izražamo najvišjo mero posamezne lastnosti.
različnimi stopnjami. Imenujejo se osnovnik (npr. topel, vroč), primernik (npr. toplejši, bolj vroč) in presežnik (npr. najtoplejši, najbolj vroč).
Prav iz teh primerov pa je že razvidno, da lahko pridevnike stopnjujemo na dva načina:
z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali
s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). |
GLAGOLSKI VID | OMEJEN ČAS- DOVRŠNI GL.
NEOMEJEN ČAS- NEDOVRŠNI GL |
INTONACIJA | Tonski potek v povedi ali v delu povedi se imenuje intonacija. Ta je lahko končna ali nekončna. Končna intonacija nam pove, ali je poved pripovedna, vprašalna/velelna ali vzklična. V povedih, ki se izgovorijo brez čustvene vznemirjenosti, je stavčna intonacija večinoma padajoča. Taka intonacija je značilna za pripovedne povedi, zato jo imenujemo pripovedna intonacija, pa tudi za vprašalne povedi, ki se začnejo z vprašalnim zaimkom (kdo, kje, česa ...). V odločevalnih vprašalnih povedih, ki se začnejo z vprašalnico ali (to lahko tudi izpustimo) in na katere lahko odgovoriš z da ali ne, je intonacija rastoča. Tako intonacijo imenujemo vprašalna intonacija |
POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč
ŠTEVNIK
Glavni; ena
Vrstilni; prvi
Ločilni; petero
Nedoločni; nekaj
Množilni; petern
PRISLOV
Krajevni; zunaj
Časovni; danes
Prislovno vzročnostni; zakaj
Lastnostni prislov; okusno, dobro |