| VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V
KMETIJSKIH TLEH | < 1 % zelo slabo humozna
1 – 2 % slabo humozna
2 – 4 % humozna
4 – 8 % močno humozna
8 – 15 % zelo močno humozna |
| VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V
KMETIJSKIH TLEH | < 1 % zelo slabo humozna
1 – 2 % slabo humozna
2 – 4 % humozna
4 – 8 % močno humozna
8 – 15 % zelo močno humozna |
| VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V
KMETIJSKIH TLEH | < 1 % zelo slabo humozna
1 – 2 % slabo humozna
2 – 4 % humozna
4 – 8 % močno humozna
8 – 15 % zelo močno humozna |
| VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V
KMETIJSKIH TLEH | < 1 % zelo slabo humozna
1 – 2 % slabo humozna
2 – 4 % humozna
4 – 8 % močno humozna
8 – 15 % zelo močno humozna |
| PRIMARNI PROIZVAJALCI | Vežejo CO2 iz atmosfere, da nastane primarna organska snov
• RASTLINE
• ALGE (zelene alge, cianobakterije, diatomeje)
• LIŠAJI (združba alg in gliv) |
| Rastline | RASTLINSKI ORGANSKI OSTANKI se lahko
akumulirajo kot:
a.) POVRŠINSKI organski ostanki
b.) PODTALNI organski ostanki
• SESTAVA rastlinske biomase (fitomase)
• voda: tkiva 75%, listje 30-50% vode.
• V suhi snovi (sušenje 105 oC):
• Cca. 90% organske snovi.
• 1-5% sladkorjev in škroba,
• 20-50% celuloze,
• 10-20% hemiceluloze,
• 10-30% lignina,
• 1-15% beljakovin,
• 1-8% maščob, voskov in tanina.
• Pepe |
| Razgrajevalci | MIKROORGANIZMI:
• BAKTERIJE
• ARHEBAKTERIJE (ARHEJE)
• GLIVE
BAKTERIJE so verjetno najbolj razširjeni organizmi v
tleh. Glede na obliko ločimo:
KOKI BACILI VIBRIJI SPIRILI
BAKTERIJE iz reda AKTINOMICETE so večinima vlaknate.
V tleh tvorijo razvejane strukture (micelije).
•kvasovke (A)
•vlaknate glive (B, C) |
| PORABNIKI - TALNA FAVNA | PORABNIKI - TALNA FAVNA
• TALNA FAVNA je za procese v tleh manj
pomembna kot so bakterije, arheje in glive.
• RAZVRŠČAMO jo glede na velikost.
– MIKROFAVNA (0.02-0.2 mm)
– MEZOFAVNA (0.2-2 mm)
– MAKROFAVNA (2-20 mm)
– MEGAFAVNA (vretenčarji, ki živijo v tleh) |
| Mikrofavna | MIKROFAVNA predvsem praživali.
Bičkarji (A)
Amebe (B)
Migetalkarji (C). |
| Mezofavna | • GLISTE (Nematoda)
• PRŠICE (Acarina)
• SKAKAČI (Collembola |
| Makrofavna | DEŽEVNIKI
• KOČIČI
• STONOGE
• POLŽI
• MRAVLJE
• INSEKTI in njihove LIČINKE |
| Megofavna | KRTI
• ROVKE
• VOLUHARJI
• Itd. |
| UGOTAVLJANJE VRSTE IN KOLIČINE
ORGANIZMOV V TLEH | • Štetje organizmov na talno enoto (mezo, makro in
mega fauna)
• Mikrofauna (gojišča, meritve mikrobne respiracije,
encimski testi, analize DNK, analize funkcionalnih
genov) |
| Razkroj organskih ostankov | Razgradnja organske snovi je oksidativni
biokemični proces, ki poteče
s pomočjo sodelovanja organizmov
(encimska oksidacija):
Organske spojine + O2 → CO2 + H2O + energija
Dejavniki, ki vplivajo na hitrost razgradnje:
temperatura, vlaga, C/N razmerje (nad 30 razkroj
organske snovi otežen)
ANAEROBNA TLA
• bistveno počasnejša razgradnja kot v
aerobnih tleh,
• akumulacija delno razkrojenih organskih
ostankov,
• nastanek delno oksidiranih produktov:
organske kisline, alkoholi, metan (efekt
tople grede). |
| Huminske kisline | • Velika kationska izmenjalna kapaciteta, ki se
spreminja s pH-jem (200-500 mmolc/100 g).
• Imajo hidrofilen značaj - velika sposobnost za
zadrževanje vode.
• S kationi tvorijo soli - HUMATE, ki so lahko
topni v vodi, medtem, ko same kisline niso. |
| FULVO KISLINE | • Manjše molekule kot huminske kisline.
• Več kislinskih skupin- bolj kisel značaj -
pospešujejo preperevanje.
• Topne v vodi, mobilne, topne in mobilne tudi
njihove soli in kompleksi z Fe, Al oksidi in
hidroksidi. |
| Humin | Zmes v alkalijah netopnih organskih spojin.
• Glomalin (beljakovina)
• Bitumenske snovi (do 20% v hidromorfnih tleh)
• Najverjetneje predstavljajo večji del humina tudi
humusno-glineni kompleksi. |
| POVEZOVANJE HUMUSNIH SNOVI Z MINERALI:
ORGANSKO-MINERALNI KOMPLEKSI | • humusno-glineni kompleksi,
• kompleksi humusnih koloidov z Fe in Al oksidi
in hidroksidi,
• kelati,
• soli humusnih kislin. |
| VRSTE HUMUSA | • TERESTRIČNI ALI AVTOMORFNI:
– Zreli,
– surovi,
– prehodni.
• HIDROMORFNI:
– močvirski,
– šotni. |
| ZRELI HUMUS | ZRELI HUMUS
• popolnoma humificirana organska snov, ki se povezuje z
mineralnim delom tal v komplekse,
• temnorjave do črne barve,
• rezultat intenzivne biološke aktivnosti v ugodnih pogojih
(primerna vlažnost, toplota, C/N =10)
– Evtričen – Mollic (prisotnost bazičnih kationov, predvsem Ca,
nevtralna do nekoliko kisla reakcija)
– Distričen -Umbric
• več huminskih kot fulvo kislin,
• zaporedje površinskih horizontov: A |
| SUROVI HUMUS | • otežena razgradnja organske snovi zaradi omejene
biološke aktivnosti (kisla tla, malo toplote, preveč ali
premalo vlage, C/N razmerje 20),
• kopičenje nerazgrajenih in delno razgrajenih
organskih ostankov nad površino tal,
• kisel značaj, več fulvo kislin,
• zaporedje površinskih horizontov: Ol, Of, Oh, A,
– DISTRIČNI (kisel),
– EVTRIČNI (nevtralen do slabo alkalen) |
| HIDROMORFNI HUMUS | • MOČVIRSKI (Aa):
• močvirska tla, visoka podtalnica, anaerobna
razgradnja organskih snovi,
• v sušnih obdobjih hitra mineralizacija,
– EVTRIČNI: modrikasto črne barve,
– DISTRIČNI: sive barve.
• ŠOTNI (H):
• kopičenje nerazgrajenih organskih ostankov v močno anaerobnih razmerah,
– DISTRIČNI (VISOKO BARJE), C/N okrog 40,
– EVTRIČNI (NIZKO BARJE NA KARBONATNIH PODLAGAH), C/N30 |
| POMEN HUMUSA V TLEH | • VLOGA V PEDOGENETSKIH PROCESIH:
– aktivno sodeluje pri vseh pomembnih tlotvornih procesih v tleh,
– vpliva na intenziteto in značaj preperevanja,
– omogočajo migracijo drugače nemobilnih sestavin;
– tvorba stabilnih strukturnih agregatov (Ca-humati),
– sodelovanje pri redukciji Fe in Mn.
• VPLIV NA FIZIKALNE LASTNOSTI TAL:
– tvorba stabilne strukture,
– velika sposobnost za zadrževanje vode,
– temna barva omogoča močnejše ogrevanje tal,
– izboljšuje konsistenco tal (lažje obdelovanje). |
| VLOGA HUMUSA V TLEH | • VPLIV NA HRANILNI REŽIM V TLEH:
• humus zadržuje hranila v tleh:
– a) kot adsorbirane ione,
– b) kot katione v kelatih ali soleh humusnih soli,
– c) kot sestavne dele molekul humusnih kislin (N, P, S).
• FIZIOLOŠKI ZNAČAJ HUMUSA:
– Avksini, vitamini in antibiotiki, ki nastajajo med mikrobno
razgradnjo, pospešujejo rast rastlin. |
| GLOBALNI CIKEL OGLJIKA | • Vstopanje CO2 v rastlino iz tal in atmosfere ,
• Biokemična sinteza organske snovi v kateri se začasno fiksira CO2 (tkiva),
• Dihanje rastlin- CO2 v atmosfero,
• Prehajanje C v druge nivoje prehrambene verige (porabniki, razgrajevalci), pri čemer se del CO2 vrne v atmosfero, dihanje živali
• Odmrli organizmi - vračanje CO2 v atmosfero in vgraditev v talno organsko snov (humus)
• Tla vsebujejo približno trikrat več ogljika kot ga
vsebuje nadzemeljska biomasa (Bisutti in sod., 2006)
• Ocenjujejo, da v svetovnem merilu tla vsebujejo v
prvih 100 cm 2157-2296 x 1012 kg ogljika, od tega
2/3 organskega in 1/3 anorganskega ogljika (Bisutti
in sod., 2006).
• Organska snov tal igra pomembno vlogo pri
vzdrževanju ravnotežja ogljika na Zemlji. |
| MERJENJE ORGANSKE SNOVI V TLEH | • Meritve temeljijo ja določevanju organskega ogljika
– % organske snovi = % Corg x1.724
– % Corg = % org. snovi x 0.579
• Metode temeljijo na
– suhem sežigu organske snovi (visoke temperature)
– mokrem sežigu organske snovi (močne kisline)
• Določanje skupnega ogljika
• Določanje organskega ogljika
– Organski C % = % skupnega C - % anorganskega C |
| VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V
KMETIJSKIH TLEH | < 1 % zelo slabo humozna
1 – 2 % slabo humozna
2 – 4 % humozna
4 – 8 % močno humozna
8 – 15 % zelo močno humozna |
