You are in browse mode. You must login to use MEMORY

level: Degrdacija tal

Questions and Answers List

level questions: Degrdacija tal

Question	Answer
Ukrepi za urbane površine	Ukrepi za urbane površine PREPREČEVANJE PRAŠENJA •ureditev javnih površin •nadzorovani gradbeni posegi •pranje fasad •pometanje cest •čiščenje notranjih prostorov Otroška igrišča Kontakt s tlemi je intenziven • Vdihovanje prahu in talnih delcev • Zaužitje z umazanimi rokami (tudi do 50 % dnevnega vnosa) • 50% zaužitega Pb se tudi absorbira
Ukrepi za urbane površine	Ukrepi za urbane površine PREPREČEVANJE PRAŠENJA •ureditev javnih površin •nadzorovani gradbeni posegi •pranje fasad •pometanje cest •čiščenje notranjih prostorov Otroška igrišča Kontakt s tlemi je intenziven • Vdihovanje prahu in talnih delcev • Zaužitje z umazanimi rokami (tudi do 50 % dnevnega vnosa) • 50% zaužitega Pb se tudi absorbira
Ukrepi za urbane površine	Ukrepi za urbane površine PREPREČEVANJE PRAŠENJA •ureditev javnih površin •nadzorovani gradbeni posegi •pranje fasad •pometanje cest •čiščenje notranjih prostorov Otroška igrišča Kontakt s tlemi je intenziven • Vdihovanje prahu in talnih delcev • Zaužitje z umazanimi rokami (tudi do 50 % dnevnega vnosa) • 50% zaužitega Pb se tudi absorbira
Ukrepi za urbane površine	Ukrepi za urbane površine PREPREČEVANJE PRAŠENJA •ureditev javnih površin •nadzorovani gradbeni posegi •pranje fasad •pometanje cest •čiščenje notranjih prostorov Otroška igrišča Kontakt s tlemi je intenziven • Vdihovanje prahu in talnih delcev • Zaužitje z umazanimi rokami (tudi do 50 % dnevnega vnosa) • 50% zaužitega Pb se tudi absorbira
DEGRADACIJA TAL	je proces povzročen s človekovo aktivnostjo ali spremembo okolja (podnebja), zaradi katerega se zmanjša trenutna in (ali) bodoča sposobnost tal, da še naprej podpirajo obstoj človeštva. NEPOVRATNA DEGRADACIJA: • izgube tal zaradi gradenj, rudarjenja in erozije • onesnaženje s težkimi kovinami, radioaktivnimi elementi in organskimi spojinami (POPs) z dolgo razpolovno dobo POVRATNA DEGRADACIJA: • onesnaženje z nekaterimi organskimi snovmi • izguba strukture tal (zbitost tal) • izguba organske snovi in hranilnih elementov
Ohranitveno kmetijstvo	Komponente:  Brez ali z minimalnimi mehanskimi posegi v tla (ohranitvena obdelava tal).  Stalna pokritost tal s poljščinami in/ali rastlinskimi ostanki: vsaj 30 % pokrite površine, tudi neposredno po setvi.  Pester kolobar, vključno s prekrivnimi posevki
Presoje vplivov na okolje	• izrazito tržna usmeritve izdelovalcev strokovnih presoj; • pomanjkanjem natančnih smernic, po katerih naj bi se ocenjevalo/vrednotilo izgubo tal kot naravnega vira; OCENA A ni vpliva oziroma je ta pozitiven B vpliv je nebistven C vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D vpliv je bistven E vpliv je uničujoč
Nova metodologija za vrednotenje vplivov linijskih posegov v prostor	• zagotavljala objektivno ocenjevanje, • poleg vplivov na posamezne segmente okolja podala tudi skupno oceno, ki bi omogočala primerjavo tras med seboj, • Uporabila obstoječe, javno dostopne podatke.
Rekultivacija, remediacija in ponovna uporaba onesnaženih območij	Brownfields: • Se lahko ponovno pozida • Veliko pozornost je potrebno nameniti strategiji in načinu ravnanja z onesnaženim materialom
Po Uredbi o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS 6/90) so tla onesnažena takrat, kadar vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se:	• zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, • poslabšajo fizikalne, kemijske in biotične lastnosti, • zavirata ali preprečujeta rast rastlin, • onesnažuje podtalnica oziroma rastline, • ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal.
NEVARNE SNOVI	Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh Ur.l RS 68/96  Določene so koncentracije za sedem razredov nevarnih snovi v tleh:  kovine,  druge anorganske spojine (celotni fluoridi),  aromatske spojine (hlapni fenoli, benzen, etilbenzen, toluen ksilen),  policiklični aromatski ogljikovodiki (16 spojin),  poliklorirani bifenili (PCB – 7 spojin),  fitofarmacevtska sredstva na osnovi kloriranih ogljikovodikov (DDT/DDD/DDE, drini in HCH spojine),  triazinska herbicida (atrazin, simazin),  mineralna olj
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA	Perzistentnost ali obstojnost je čas nenamenskega delovanja fitofarmacevtskega sredstva. Velikokrat so razgradni produkti še bolj obstojni in mobilni kot aktivne snovi FFS. Zato je pomembno, da pri monitoringu FFS v okolju spremljamo tudi nekatere razgradne produkte (metaboliti atrazina in DDT). Možne poti vnosa ostankov fitofarmacevtskih sredstev v človeka: ꞏ ostanki fitofarmacevtskih sredstev na rastlinah (živila rastlinskega izvora) ꞏ pitna voda: transfer tla -podtalnica ꞏ neposredno onesnaženje pitne vode z odpadki in embalažo ꞏ prenos v prehranjevalno verigo preko živali (živila živalskega izvora) ꞏ vnos z zaužitjem (oralno) ꞏ vnos preko dihal ali kože (najbolj izpostavljeni so delavci v proizvodnji pesticidov in uporabniki)
Kovine	• Kovine: skupno ime za elemente s podobnimi lastnostmi (kovinski sijaj, visoka toplotna in električna prevednost, medsebojna topnost...) • Težke kovine: (gostota večja od 5 g/cm3 ) • Kovine v sledovih: (v naravnih sistemih je koncentracija manjša od 1000mg/kg oz. 0,1%) • Esencialne: v majhnih količinah za organizme nujno potrebne; Al, Co, Cu, Zn, Fe, Mn, Mo, Ni, Rb, Ti, V (Alloway, 1990) • Nepotrebne: (njihova funkcija v živih organizmih še ni znana) • Toksične kovine: esencialne in nepotrebne TK so v velikih konc. toksične za žive organizme
Toksičnost kovin	Toksičnost kovin • inaktivacija encimov • blokiranje funkcionalnih skupin biološko pomembnih molekul • poškodbe biomembran • zmanjšan sprejem hranil • zmanjšana rast • nespecifična znamenjakloroze • posledica preperevanja matične podlage • antropogenega izvora
Onesnažena območja	Onesnažena območja: Celje • Industrijsko območje • Največji del onesnaženja zaradi taljenja cinkove rude (Stara cinkarna) • 50.000 prebivalcev Onesnažena območja: Zgornja Mežiška dolna • 500 letno obdobje rudarjenja in taljenja rude (1424-1990) • Kritične koncentracije Pb (530mg/kg) na 24.4 km2 • 7500 prebivalcev (Mežica, Žerjav, Črna) ONESNAŽENA- IDRIJA
uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS, 68/96).	• Vsaka snov oziroma seštevek spojin ima tri normativne vrednosti:  Vsebnosti do mejne imisijske vrednosti predstavljajo naravno ozadje ali takšno obremenitev, pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice in rodovitnost tal,  opozorilna vrednost pomeni pri določenih vrstah rabe verjetnost negativnih učinkov na zdravje ljudi in okolje,  kritična vrednost pomeni, da tla niso primerna za pridelavo rastlin za ljudi ali živali oziroma filtriranje vode.
IZVEDBA VZORČENJA	OPREMA karte, GPS, tračni meter, lopata, vedra, vrečke, formularji, nalepke, ... ČAS VZORČENJA September, Oktober, November IZVEDBA  navodila za odvzem vzorcev pripravljena na osnovi standardov SIST ISO 10381-1,-2 in pravilnika U.l. RS 55/97  izbor mikrolokacije glede na rabo tal v krogu 400m okoli GK  izkop profilov in opis moroloških lastnostnosti tal  odvzem združenih vzorcev tal TRANSPORT v hladilni torbi v 48 urah (24 ur) ZAPIS čitljivo izpolnjen opisni formlar
Različni načini prilagajanja vzorčnega mesta	 Zajem vzorca:  Če je vzorčenje določene točke možno  določimo sredino vzorčne točke in lokacije šestih odvzemnih mest v krogu (r = 25 do 50m),  upoštevamo reprezentativnost mikrolokacije (izogibamo se posebnostim: nepokošen košček travnika, skalni osamelec, jama v gozdu, strma in erodirana brežina...),
Poti vnosa kovin v človekov organizem	• Preko hrane pridelane na onesnaženem območju • Z vdihovanjem prašnih talnih delcev v zraku • Z uživanjem tal (iz umazanih rok v usta)
Biodostopnost kovin	Skupna (totalna) vsebnost (štirikislinski razkroj) • Psevdototalna vsebnost (zlatotopka) • Izmenljiva vsebnost (raztopine soli CaCl2, HN4NO3, NH4CH3CO2, EDTA, DTPA) • Sekvenčne ekstrakcije • Želodčna, črevesna dosegljivost (Rubijev test)
USODA ONESNAŽENIH TAL	• zakonodaja in upoštevanje zakonodaje • namembnosti in velikosti onesnaženega območja • socioloških vidikov • finančnih sredstev • opustitev kmetijske pridelave, sprememba namembnosti (popločenje, pozidava) • izkop, zamenjava in odlaganje onesnaženih tal (problem transporta, sledenje, cena, erozija) • čiščenje/remediacija tal
VRSTE ONESNAŽIL	• Onesnažila: • Razgradljiva: organska onesnažila (PCB, PAH, herbicidi, razlitja nafte…) • Nerazgradljiva: (težke kovine, fluoridi)
RAZGRADLJIVA ONESNAŽILA	• Metode temeljijo na pospešeni razgradnji: – Uporaba mikroorganizmov (kompostiranje) – Segrevanje tal – Fotodegradacija – Fitoekstrakcija
NERAZGRADLJIVA ONESNAŽILA	Metode temeljijo na spreminjanju njihove mobilnosti in transporta v tleh • Glavni načini – imobilizacija – oksidacija in redukcija – metilacija – izpiranje (soil washing) – Fitoekstrakcija • Glede na mesto čiščenja delimo metode na: – zkop in čiščenje tal v reaktorjih (ex situ) – metode, ki potekajo na mestu (in situ
Ukrepi za urbane površine	Ukrepi za urbane površine PREPREČEVANJE PRAŠENJA •ureditev javnih površin •nadzorovani gradbeni posegi •pranje fasad •pometanje cest •čiščenje notranjih prostorov Otroška igrišča Kontakt s tlemi je intenziven • Vdihovanje prahu in talnih delcev • Zaužitje z umazanimi rokami (tudi do 50 % dnevnega vnosa) • 50% zaužitega Pb se tudi absorbira