| Uvod v gastropode (1) | • Gastropodi so raznolik razred znotraj debla mehkužcev, ki izkazujejo izjemno
raznolikost oblik in prilagoditev na življenjske pogoje.
• Večina polžev razpolaga z eno, zavito hišico, zgrajeno iz kalcita, ki služi za
zaščito mehkih telesnih delov v notranjosti. V nekaterih primerih so hišice
lahko zelo reducirane ali celo odsotne.
• Telo gastropodov je nesegmantirano in deljeno na tri dele: 1) glava, 2) noga
in 3) visceralna masa.
• Na glavi se pogosto nahajajo senzorični organi, kot so oči in tipalke; noga je
mišično tkivo, ki ga uporabljajo za premikanje, pritrjevanje in odkopavanje.
Visceralna masa vključuje prebavila, reproduktivne organe, dihala in
obtočila |
| Uvod v gastropode (2) | Gastropodi razpolagajo z edinstveno prehranjevalno strukturo imenovano
radula, ki je nekakšen zob pentljaste oblike, ki ga uporabljajo za strganje
hrane
• Gastropodi so izredno prilagoljivi in jih lahko najdemo v širokem naboru
ekosistemov, od morskih, sladkovodnih do kopenskih.
• Nekatere vrste so zelo specializirane za specifična okolja (tudi ekstremna),
med tem ko je večina dokaj univerzalnih.
• Večina gastropodov je dvospolnikov – kar pomeni, da razlikujemo moške in
ženske osebke. Nekatere vrste so hermafroditne in tako razpolagajo tako z
moškimi kot z ženskimi reproduktivnimi organi. Fertilizacija je eksterna ali
interna.
• V ekosistemih gastropodi nastopajo kot herbivori ali mrhovinarji, ter imajo
tako pomembno vlogo pri kroženju hranil in imajo pomemben vpliv na
populacije alge in drugih drobnih organizmov |
| • Orientacija gastropodnih hišic | u |
| Morfologija gastropodnih lupin | u |
| • Morfologija ustja gastropodnih lupin | u |
| • Bilateralno simetrična lupinica s 7 ali 8 karbonatnimi
ploščicami
• Lahko se zvije v defenzivno kroglico
• Živi pritrjen na skalah, rastlinojed ali vsejed.
• Brez oči. | Classis Polyplacophora
• Chiton sp. (Linnaeus, 1758) - recentno |
| • Planispiralna, močno konvolutna ali involutna hišica z debelo lupino.
• Medialno, v anteriorno-posteriorni smeri je prisoten greben.
• Za ta rod je značilno, da ne vsebuje operkuluma,
niti biserne matice. | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Bellerophon sp. (Lemarck, 1805) – perm |
| • Konična, običajno zelo debela, bilateralno simetrična
lupina.
• Lupina ni zavita, razen pri larvi.
• Na notranji strani je blizu sredine dobro viden podkvast
mišični odtisek.
• Hišica je zunaj kalcitna in znotraj aragonitna, vendar ne
vsebuje biserne matice.
• Značilna za plitvovodna okolja, zlasti v plimskem pasu. Z
nogo se pritrjuje na podlago. Rastlinojedi polž, ki strga
alge | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Patella sp. (Linnaeus, 1758) – eocen-recentno |
| • Hišica ima obliko čepice, je nizka do visoka, s
spiralno zavitim vrhom, pomaknjenim po daljši
osi hišice proti posteriornemu robu in
zavihanem proti zgornjemu robu hišice.
• Bazalni del hišice je podaljšano ovalen do
okrogel, anteriorna stran položna in dolga,
posteriorna krajša in strma do zelo strma.
• Posteriorna stran bazalnega dela je izbočena z
nazobčano kolumelno ustnico. Zunanja
ustnica je ozka, ustje je polkrožno in režasto.
Apertura ima obliko črke D.
• Na površini so številne koncentrično-eliptične
spiralne linije. Hišice imajo tanke ali pa zelo
debele kalcitne stene z izrazito odebeljeno
kolumelo. | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Velates schmiedelianus – eocen |
| • Značilna trohoidna hišica pri kateri so suture med
posameznimi zavoji ornamentirane s trni
• Lupina zelo podobna rodu Werfenella | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Astraea rugosa (Linnaeus, 1767) – recentno |
| • Tipično turbinatna (stopničasta trohoidna) hišica; zadnji zavoj je zelo razširjen in konveksen.
Zavoji so ponavadi le rahlo konveksni in okrašeni z gubami, ki lahko nosijo vozličke.
• Ustje je široko in krožne oblike.
• Kolumela je zelo zavita.
• Lupina je debela v velikim zadnjim telesnim
zavojem.
• Predstavniki rodu Turbo živijo danes v toplih
morjih z dobro prezračeno vodo. | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Werfenella (Turbo) rectecostata – sp. trias |
| • Izrazit zadnji zavoj, ki je včasih potegnjen naprej
• Velikost lupine je večinoma okrog 10 mm
• Površina hišice je prekrita s koncentričnimi
rebri, ki pri slabše ohranjenih primerkih niso
vidna. | Classis Gastropoda
Ordo Archaeogastropoda
• Natiria costata – sp. trias |
| • Konična jajčasta ali konično-fuziformna oblika.
• Zadnji zavoj je enak 2/3 višine hišice.
• Majhna in ovalna apertura.
• Tanke prirastnice, lahko nosi rebra z vozli in
bodicami.
• Rod živi v sladki in brakični vodi od krede dalje. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Melanopsis vindobonensis – kreda-recentno. |
| • Konična, visoko stolpičasta in tanka hišica.
• Sestavljena iz 8-20 konveksnih zavojev.
Okrašeni so s spiralno urejenimi striacijami,
spremljajo jih tanke prirastnice, ki se ukrivljajo
proti notranji suturi.
• Suture so globoke in linearne, vedno rahlo
nagnjene.
• Zadnji zavoj se le malo razlikuje od prejšnjih in
ima včasih oglat zaključek
• Apertura je ovalna, ustnice so tanke, kolumnela
je gladka in ukrivljena
• Hišico pregrajujejo prečna septa, ker polž ni živel
po celotni hišici
• Rastlinojed polž, ki najraje biva na mehkem
peščenem morskem dnu na globini 6-200 m. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Turitella sp. – kreda-recentno |
| • Podobna Turitelli, le da so zavoji konkavni in ne konveksni. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Protoma carniolica – kreda-recentn |
| • Aberantna (netipična)sesilna oblika z devolutno
hišico.
• Ima kratek začetni del in nepravilno zavojnic.
• Na površini so vidne prirastnice in vzdolžne
linije.
• Hišica je prilagojena na življeni na koralnih
grebenih. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Vermetus sp. – trias-recentno. |
| • Bogato ornamentirana hišica s številnimi vozlički in
rebrci.
• Oblika podobna Turitteli, ustje je nameščeno močno
postrani | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Tympanotonus (Cerithium) margaritaceum – oligocen-miocen |
| • Posebnost so trni nanizani na zgornjem grebenu zavoja.
• Pod trni je vidnih 5 ali več linij, ki so dobro vidne pri mlajših
zavojih. Pri starejših zavojih se število grebenov zmanjša.
• Visoka konična, vretenasta hišica iz 12-14 zavojev. Apikalni
kot je okrog 25°. Zavoji se od vrha proti ustju počasi večajo po
širini in višini.
• Med zavoji so trni, na zgornjem grebenu vsakega zavoja je
10-12 trnov.
• Ustje je ovalno s kratkim sifonalnim kanalov
• Značilni za brakično do manj slano morsko vodo. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Tympanotonus hantkeni – eocen |
| • Velika hišica, ki lahko meri tudi do 75 cm
• Stopničasti zavoji z gladko površino. Na zavojih so vidni veliki
vozli.
• Apertura je zelo široka, sifonalni kanal je kratek.
• Rod je poznan od krede do danes. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Campanile giganteum – eocen |
| • Hišica je okrogla do kijasta, ozka. Zavoji so pri današnjih
vrstah navadno gladki, pliocenski primerki pa nosijo
enostavne ali vozlaste grebene.
• Maloštevilni zavoji, relativno velik zadnji zavoj. Šivi med
zavoji so precej globoki.
• Široko polmesečasto ali ovalno oblikovano ustje.
• Rod je poznan od karbona do danes.
• Živijo v sladkih do brakičnih vodah. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Viviparus dezmania – karbon-recentno |
| • Vretenasta hišica. Zunanja ustnica se razširi v štiri do pet
rogljev.
• Drugo ime je „Pelikanovo stopalce“. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Aporrhais pespelecani – pliocen |
| • Globularna (kroglasta) hišica s kratkim koničnim
vrhom. Malo število zavojev, ki se hitro večajo.
• Suture so linearne, površina hišice je gladka.
• Zadnji zavoj je okrogel in tvori glavnino hišice.
• Apertura je polmesečasta, pod kotom 40-50° na
glavno os.
• Včasih lupina izkazuje šibke vzdolžne striacije.
• Rod je poznan od krede dalje. | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Natica sp. – kreda-recentno |
| • Vretenasta hišica
• Vzdolž zavojev so izražena rebra | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Stomatopsis sp.– zg. kreda |
| • Velika trnasta bikonična hišica z nizkimi in širokimi zavoji, ki se
delno prekrivajo.
• Na zgornjih delih zavojev so spiralne črte. Veliki trni na 7., 8., in 9.
zavoju so prekriti s kalusom. Zadnji zavoj je brez trnov.
• Prvi štirje zavoji so nizki in neornamentirani. Pri 5. in 6. se hišica
močno razširi, zavoja sta nizka in širša kot visoka. V zgornjem
poševnem delu imata približno 8 spiralnih tankih črt, pod njimi so
na konveksnem delu vozliči, pod njimi pa sledi nizka, strma in
gladka površina. Na 6. zavoju so opazni rahlo navzgor zavihani trni.
Na 7. so že precej veliki. Največji so na predzadnjem zavoju. | • Zadnji zavoj obsega 2/3 hišice in nima trnov.
• Veliko ovalno do hruškasto ustje s kratkim sifonalnim kanalom.
• Notranja ustnica je gladka, zunanja je zelo tanka in ima nekaj krajših brazd.
• Notranjost hišice je gladka.
• Vzdolž celotne hišice potekajo številne ukrivljene osne prirastnice, ki so na
zadnjem zavoju najbolj izrazite.
Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Pereiraea gervaisi – miocen |
| • Visoko stolpičasta hišica. Zelo velik polž, ki dosega velikosti prek 20 cm.
• Zavoji se le počasi večajo v premeru in dolžini.
• Na zgornji in spodnji strani zavoji nosijo vozličke (bunkice).
• Zelo razpotegnjeno ustje in sifonalni kanal.
• Dolina Tople na Koroškem | Classis Gastropoda
Ordo Mesogastropoda
• Omphaloptychina rosthorni – zg. trias |
| Zavoj je deloma močno razvit, hišica je lahko
izrazito stolpičasta (do 20x višja kot široka).
• Zunanjost je slabo ali sploh ni okrašena.
• Značilni so notranji izrastki stene in kolumele v
prostor v zavojnici (dekorirana oz. kompleksna
notranjost)
• Določanje s pomočjo presekov. | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Nerinea sp. – jura-kreda |
| Debela, srednje velika vretenasta hišica z
ozkimi koničnimi zavojnicami in velikim zadnjim
zavojem. Zavoji so konveksni.
• Ustje je veliko in zaokroženo, trikotno ali ovalno,
zunanja ustnica je zaznamovana s tremi grebeni
različnih kolumelarnih delov.
• Na zunanji površini je mrežast vzorec iz širokih
in pogosto zaobljenih osnih in ostrejših spiralnih
grebenov, ki se med seboj križajo. | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Cancellaria sp. – kreda-recentno |
| • Gladka površina hišice.
• Razpotegnejo nekoliko režasto ustje.
• Značilen rastni pas. | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Ancillaria glandiformis – miocen |
| • Visoka vretenasta hišica, konkavni in skromno ornamentirani
zavoji.• V zgornjih delih zavojev so razviti in neenakomerno porazdeljeni
trni, v spodnjih delih pa manjše bodice.• Vzdolž vseh zavojev potekajo vijugaste prirastnice.• Zadnji zavoj je precej visok in predstavlja skoraj ¾ hišice. V
zgornjem delu nosi zelo močne in vitke trne, sledi srednji
konkavni del in nato izbočeni del na katerem sta dve spirali
bodic.
• Ustje je ovalno in podaljšano v dolg, ozek in v spodnjem delu
rahlo ukrivljen sifonalni kanal.
• Kolumela je gladka.
• Epifavnistični predator. | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Clavatula laevigata – miocen |
| • Bikonična hišica z gladko površino ali izkazuje
spiralne striacije.
• Spirala ima tesno zavite zavoje, vedno krajše od
aperture, ki je ravna, ima vzporedna robova in
se anteriorno konča s sifonalnim kanalom.
• Mesojed polž, ki živi na peščeni podlagi
• Rod je poznan od zg. krede do danes | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Conus sp. – zg. kreda-recentno |
| • Ovalna do podaljšana, razpotegnjena hišica.
• Površina nosi rastne lamele, ki tvorijo grobe in
različno gosto razporejene izrastke (bodice,
vozli, rebra).
• Kratki zavoji, apikalno majhen protokon.
• Velik zadnji zavoj, ovalna apertura, ustnice so
vertikalne in odebeljene s kalusom.
• Podaljšan sifonalni kanal
• Živi na trdem in skalnatem morskem dnu
• Izrastki so kratki, bolj čokat, robusten | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Murex hoernesi – miocen-recentno |
| • Opis podoben kot pri M. hoernesi z razliko, da
ima M. brandaris večje in daljše bodice. | Classis Gastropoda
Ordo Neogastropoda
• Murex brandaris – miocen-recentno |
| • Subcilindrična do jajčasto-konična hišica s
povsem involutnimi zavoji in zelo debelo
steno.
• Zadnji zavoj je izrazit, pokriva večji del hišice.
• Brez ornamentacije; robova aperture sta
vzporedna.
• Pogosto ga najdemo v združbi s hiporiti in
nerinejami, kar namiguje na življenje na
grebenu, v topli in prezračeni morski vodi. | Classis Gastropoda
Subclassis Opistobranchia
• Troachaceton (Acteonella) giganteus – zg. kred |
| • Zadnji zavoj je velik in se konča s trombastim/lijakastim
ustjem.
• Značilen za močvirske predele. | Classis Gastropoda
Subclassis Pulmonata
• Lymnaea stagnalis – pleisotocen-recentno |
| • Majhen planispiralne, včasih šibko trohoiden polž s
sinistralnim smislom dodajanja zavojev.
• V pogleju od zgoraj je sploščen in rahlo konkaven;
spodnji del je sploščen in rahlo ukrivljen.
• Značilne so nežne, gladke prirastnice.
• Sladko voden polž, rod je poznan od terciarja do
danes | Classis Gastropoda
Subclassis Pulmonata
• Planorbis carinthus – recentno |
| • Kopenski polž s kroglasto hišico
• Površina je gladka z vidnimi prirastnicami | Classis Gastropoda
Ordo Stylommatophora
• Helix adspera – recentno |
| • Cevasta, razpotegnjena, bilateralno asimetrična in na obeh straneh
odprta karbonatna hišica, širša v anteriornem (sprednjem) delu.
• Drugo ime je „Slonov zobček“
• Dorzalni del je na notranji strani zavoja, ventralna stran je konveksna.
• Žival se premika s pomočjo cilindrične noge.
• Hišica je vzdolžno narebrena in drobno granulirana.
• Živijo z anteriornim delom zakompani v morsko dno. Gre za izključno
morske organizme, ki lovijo s pomočjo tentaklov, ki obkrožajo njihova
usta | Classis Scaphopoda
• Dentalium sp. – sr. Trias-recentno |
