| uvod | • Cefalopodi ali glavonožci so najvišje razvita skupina morskih mehkužcev, z dobro razvito
glavo, živčevjem in čutili, v katero danes uvrščamo sipe, lignje, hobotnice in navtilide,
historično pa tudi amonite in belemnite.
• Ime cefalopodi oz. glavonožci izhaja iz deskriptivnih lastnostih njihove telesne strukture, za
njih je namreč značilna glava z dobro razvitimi senzoričnimi organi, vključno z očmi, ki veljajo
za ene najbolj kompleksnih v kraljestvu živali. Noga je modificirana v tentakle ali roke, ki jih
uporabljajo za premikanje, lov in manipulacijo objektov.
• So nektonski organizmi, kar pomeni, da aktivno plavajo
• Hobotnice veljajo za izjemno inteligentne saj izkazujejo izjemne veščine reševanja
problemov, učenja in celo uporabe orodij, kakor tudi kompleksnega vedenja, kamuflaže,
odpiranja kozarcev itd. |
| uvod 2 | • Večina glavonožcev je izjemno mobilnih, kar dosežejo z ekspulzijo curkov vode skozi organ v
njihovem telesu imenovanem sifon.
• Večina glavonožcev je aktivnih predatorjev; prehranjujejo se z ribami, raki in drugimi
morskimi živalmi. Njihove tentakle so opremljene s kavlji ali priseski s katerim ujamejo in
držijo plen.
• Cefalopodi imajo kompleksne reprodukcijske strategije. Pri nekaterih vrstah samci
uporabljajo specializirane roke imenovane hektokotili za prenos paketov sperme k samici.
Po parjenju samice izležejo jajca, ki jih varujejo dokler se iz njih ne izležejo mladiči.
• Praviloma je življenjska doba cefalopodov kratka v primerjavi z drugimi morskimi organizmi;
denimo hobotnica živi le nekaj let. Nasprotno pa lahko organizmi kot je nautilus živijo nekaj
desetletij. |
| Anatomske značilnosti cefalopodov | • Glava – predel telesa, kje so razporejeni senzorični in prehranjevalni organi. Obliko glave vzdržuje
hrustančna struktura imenovana cranium.
• Oči – oči so visoko razvite s podobno strukturo kot jo poznamo pri vretenčarjih.
• Kljun – namesto čeljusti imajo cefalopodi trd, hitinast kljun, podoben ptičjemu. Kljun uporabljajo
za lovljenje in manipulacijo s plenom.
• Plašč – je muskularni organ v katerem se nahaja visceralna masa cefalopodnega telesa. Razen
tega ima pomembno vlogo pri dihanju in premikanju, na njem se nahajajo škrge in reproduktivni
organi. |
| anatomske značilnosti 2 | • Roke in tentakli – Cefalopodi imajo več rok in tentaklov, kar zavisi od vrste. Te strukture so
opremljene z priseski in kavlji, s katerimi lovijo plen in premikajo objekte. Hobotnice imajo
običajno osem rokm med tem ko imajo lignji osem rok in dva dolga tentakla.
• Sifon – lijakast organ skozi katerega cefalopodi iztiskajo vodo in plaščne votline. S krčenjem
plaščnih mišic, pride do hipne ekspulzije vode iz plašča, kar omogoča zelo hitro premikanje skozi
vodo.
• Kromatopore – posebne specializirane celice prek katerih cefalopodi spreminjajo barvo in
teksturo svoje povrhnjice, kar uporabljajo z namenom kamuflaže in komunikacije. Gre za s
pigmentom napolnjene žepke, ki se ožijo in krčijo, kar omogoča hitro spreminjanje njihove barve.
• Notranja lupina – npr. sipina kost. Omogoča strukturno podporo plašču in prijemališče mišicam. |
| Suturna linija | • Suturna linija
• Predstavlja notranjo morfologijo sten sept v lupinah cefalopodov; natančneje, gre za stik, kjer
stene kamric priraščajo na steno zunanje lupine (telesno kamrico). |
| • Subclassis: Nautiloidea | a kamre predeljena lupina (fragmokon) je zunanja
(ektokohliatna), ravna, ukrivljena ali zavita. Kamre imajo preproste suture. Sifonalni kanal
poteka centralno ali subcentralno in je pogosto kompleksen. Značilne so štiri škrge. Pojavijo
se v kambriju, pogosti so v starejšem paleozojiku. Danes poznan en rod s šest vrstami. |
| Subclassis: Ammonoidea | – zunanja lupina, zavita, pogosto rebrata. Suture so kompleksne.
Sifunkel je preprost in lociran na ventralni strani skeleta ali skoraj dorzalen. Pojavijo se v
spodnjem devonu in so zelo razširjeni v mezozojiku, kjer predstavljajo indeksne fosileIzumrejo konec krede. |
| Subclassis: Coleoidea | – notranja lupina, pri današnjih vrstah reducirana, ravna ali zavita,
sifunkli so lahko odsotni. Značilni sta dve škrgi. Pojavijo se domnevno v karbonu in živijo še
danes |
| • Ravna in zašiljena hišica.
• Zunanjost z retikularnim vzorcem. | Subclassis Nautiloidea
• Orthoceras sp. – ordovicij-zg. trias |
| • Planispiralno zavit fragmokon. Lupina je s
septi predeljena v kamrice, zapolnjene s
plinom. Septa so konkavna proti aperturi.
Žival biva v zadnji, telesni kamri. Sifonalna
cev (sifunkel) gre po sredini septov.
• Preko glave je kapuca.
• Lupina je dvoplastna in aragonitna. | Subclassis Nautiloidea
• Nautilus sp. – karbon-recentno |
| • Evolutna hišica z ovalnim ali trapezastim prečnim
presekom zavoja, s sploščenim zunanjim delom.
• Značilna so radialna rebra z vozlastimi izrastki.
• Lobna linija je preprosta, z nazobčanimi lobusi. | Subclassis Ammonoidea
• Tirolites cassianus – sp. Trias |
| • Evoluten, planispiralen z veliko umbilikalno odprtino, bočno stisnjen.
• Višina zavojev je večja od njihove višine.
• Značilna so radialna rebra, ki včasih na robu
tvorijo vozle.
• Kratka bivalna kamra.
• Ceratitna sutura s širokimi, zaobljenimi,
celimi sedli in brez dentikulacije.
• Lobusi so drobno nazobčani in ožji od sedel.
• Sifunkel na ventralni strani. | Subclassis Ammonoidea
• Ceratites nodusus – sr. trias |
| • Sploščena lupina s skoraj ploščatima stranema.
• Med primarna rebra se vrivajo interkalatorna do
2/3 višine razdalje
• Rebra so gosta in rahlo sinuozna, s
preumbilikalnimi, lateralnimi, marginalnimi in
ventralnimi tuberkuli – ki potekajo zvezno prek
ventralne strani, na kateri se rahlo ukrivljajo in
ustvarjajo smrečičast videz. | Subclassis Ammonoidea
• Balatonites balatonicus – sr. trias |
| • Involutna, izredno sploščena hišica.
• Na strani so rahla sinusoidna rebra.
• Robna linija je vsestransko nazobčana
• Ostra ventralna stran. | Subclassis Ammonoidea
• Carnites floridus – zg. trias |
| • Gosta, rahla rebra, ki se ukrivljajo na ventralni stani
in ustvarjajo smrečičast videz, vendar so za razliko od
Balatonites na ventralni strani prekinjajo.
• Na ventralni strani je črta.
• Konvolutno prekrivanje zavojev. | Subclassis Ammonoidea
• Tropites subbullatus – zg trias |
| • Involuten, subglobularen (kroglast), zavoj
zelo gladek.
• Globok, okrogel in dobro viden umbillikus | Subclassis Ammonoidea
• Arcestes (Proarcestes) subtridentinus – sr. trias |
| • Bočno stisnjena hišica z majhnim lijakastim
umbillikusom
• Lateralno stran krasijo nizki, srpasto zaviti
grebeni, ki so proti ventralnemu delu
obrnjeni v smeri ustja.
• Amonitna suturna linija.
• Telesna karma obsega dobro polovico
zadnjega zavoja.
• Srpaste prirastnice. | Subclassis Ammonoidea
• Flexoptychites flexuosus – sr. trias |
| • Involutna, razmeroma velika, lečasta hišica.
• Tipično suličast prerez zavojev.
• Ornamentacija je v obliki dolgij spiralni striacij,
ki so ploščate in blizu umbilikuluma precej narazen.
• Kompleksna suturna linija, zelo razvejana,
nazobčana s filoidnimi sedli. | Subclassis Ammonoidea
• Sturia sansovinii – sr. trias |
| • Konvolutna hišica s širokim ali ozkim popkom.
• Zunanji rob je zaokrožen.
• Apertura ozka in eliptična.
• Površina hišice je gladka.
• Sutura je močno razvejana. | Subclassis Ammonoidea
• Gymnites falcatus – sr. trias |
| • Konvolutna hišica s širokim umbilikumom.
• Najmlajši zavoj prekriva 1/3 starejšega.
• Hišica je zaobljena in brez gub ali izrastkov.
• Goste, tanke in nekoliko ukrivljene prirastnice.
• Sutura zelo razvejana, z listu podobnimi izrastki. | Subclassis Ammonoidea
• Monophyllites sphaerophyllus – sr. trias |
| • Evolutna in običajno zelo velika hišica. Zavoji so
kvadratni v prerezu in okrašeni z močnimi radialnimi
rebri, ki se na zunanji strani nekoliko odebelijo.
• Medialni greben z dvojno brazdo
• Izgled „ovnovega roga | Subclassis Ammonoidea
• Arietites bisulcatus – sp. jura |
| • Oksikonična lupina (lateralno stisnjena, visoka, z
ostro ventralno stranjo).
• Zmerno involuten, zadnji zavoj delno prekriva
starejšega. Umbilikalni del je zato zmerno viden.
• Ornamentacija iz dobro razvitih reber. Občasno
lateralni tuberkul v obliki bodic.
• Na ventralni strani je prisoten tipičen gredelj v obliki
pletene vrvi.
• Amonitna suturna linija z dvema glavnima lateralnima
lobusoma.
• Pogosto ga najdemo z ohranjenimi aptihi. | Subclassis Ammonoidea
• Amaltheus costatus – sp. jura |
| • Evolutna ali nekoliko konvolutna hišica – sploščena
s pravokotnim prerezom in z močnimi radialnimi,
rahlo upognjenimi rebri, ki segajo le do polovice
višine zavoja.
• Na ventralni strani so grebeni in brazde | Subclassis Ammonoidea
• Hildoceras bifrons – sp. jura |
| • Zelo sploščena in involutna hišica.
• Zavoj se hitro viša, na ventralnem robu je
oster greben, ki ni omejen z brazdo.
• „Opalna hišica“
• Lupina je okrašena z rahlimi srpastimi rebri,
ki od tretjine zavoja bifurkirajo
• Preprosta amonitna sutura. | Subclassis Ammonoidea
• Leioceras opalinum – sr. jura |
| • Velik velikostni razpon primerkov iste vrste.
• Značilna je debela lupina in močno zaobljena ventralna stran.
• Visoko involutna hišica, umbilikus je ozek in globok.
• Bivalna kamera je gladka, medtem ko je fragmokon pogosto
okrašen z ravnimi, anteriorno usmerjenimi rebri, ki prečkajo
ventralni rob.
• Ventralni rob je brez grebena ali brazde
• Amonitna suturna linija z zelo dobro razvitim ventralnim
lobusom. | Subclassis Ammonoidea
• Macrocephalites macrocephalus – sr. jura |
| • Hišica je evolutna ali rahlo konvolutna.
• Zadnji zavoj ima oglat prečni presek.
• Značilna so močna radialna rebra, ki se v bližini
polkrožnega grebena razcepijo in nato ponovno
združijo | Subclassis Ammonoidea
• Perisphincites colubrinus – zg. jura |
| • Edinstevna struktura v nekaterih skupinah amonitov. Gre za parne kalcitne ploščice, ki so
imele podobno vlogo kot operkulum pri gastropodih | Subclassis Ammonoidea
• Aptychus (Aptih) – sp. devon – zg. kreda |
| • Cilindričen rostrum, ki se konča s konico.
• Alveola zavzema skoraj polovico dolžine rostruma.
• V bližini apeksa sta dve dorzo-lateralni brazdi. | Subclassis Coleoidea
• Belemnites paxillosus – sr. jura |
| • Srednje velik rostrum, masiven in relativno čokat.
• Najširši del je na posteriorni (zadnji) strani.
• Rahlo zaokrožen ali precej štrcljast apeks.
• P prečnem prerezu okrogel do ovalen.
• Rostrum lateralno stisnjen
• Na koncu anteriorne (sprednje) strani poteka kratka brazda,
v obliki popačene črke Y | Subclassis Coleoidea
• Dactyloteuthis digitalis – sp.- sr. Jura |
| • Kratek, od strani stisnjen rostrum.
• Alveolarne zareze so le na dorzalni strani | Subclassis Coleoidea
• Duvalia dilatata – sp. kreda |
