• MORFOLOGIJA RUDNIH TELES

• Rudna telesa se delijo v naslednje skupine: • (1) Grebenska, (2) Konkordantna, (3) Diskordantna in (4) Brečasta • Grebenska – so v kamninah grebenskega faciesa Wettersteisnke formacije v revirju Graben in so nastala kot posledica facielnih tranzicij in poroznosti in prepustnosti (primarna, sekundarna) • Konkordantna – potekajo vzdolž plastnatosti prikamnine in so praviloma v zgornjih 150 m Wettersteinske formacije. Imajo nepravilno ali stebričasto obliko merijo do 100 m, debeline do 3 m. Pogoste teksture so zebrasta ruda ter rudni ritmiti. Revirji Naveršnik, Graben, Fridrih, Igerčevo. • Diskordantna – povezana z mineraliziranimi prelomi, toda najpogosteje so mineralizirane razpoke paralelno na glavno prelomno cono. Ekonomsko pomembni so strmo vpadajoči prelomi, pri čem gre najverjetneje za do 60 m globoke orudene cone, ki so služile kot dovodnice hidrotermalnih raztopin. Ruda je praviloma oksidirana. Značilne teksture vključujejo kokardna koloformna ruda, žile, zapolnjevanje praznih prostorov, impregnacija in nadomeščanje fragmentov kamnine. Opazna večfazna reaktivacija. • Brečasta – nepravilna, stebričasta rudna telesa, brez vidne povezave med stratigrafski in tektonsko pozicijo. Nastale so kot posledica tektonskih faktorjev, kolapsa kraških jam in selektivnega raztapljanja prikamnine s hidrotermalno raztopino. Ruda iz breč je bila domnevno remobilizirana v žile.