Lega | Lega
Obsega le del držav ob Sredozemskem morju
Najrazvitejše sredozemske države ( v blokovski delitvi del evropskega zahoda)
Pojem Sredozemlje- označujemo svet na treh celinah (Evropi, Afriki in Aziji)
Južno Evropo sestavljajo
Države na Iberskem ( Pirenejski polotoku)
Španija, Portugalska in Andora
Države na Apeninskem polotoku
Italija, San Marino in Vatikan
Grčija
Otoški državi Malta in Ciper
K J Evropi lahko tudi prištevamo evropski del Turčije |
Skupne značilnosti | Skupne značilnosti
Lega ob Sredozemskem morju
Polotoki( Iberski in Apeninski in Balkanski )
Otoki
Sicilija, Korzika, Sardinija, Malta, Ciper, Kreta, Baeari, Liparski otoki….
Stranska morja(Jadransko, Jonsko in Egejsko)
Zibelka evropske civilizacije in kulture
Sredozemske dejavnosti
To območje je tektonsko najaktivnejši del Evrope
Lega na stiku Afriške in Evrazijske plošče
Potresi in Aktivno vulkansko delovanje
Etna, Vezuv, Stromboli, Volcano, Santorini |
Skupne naravne značilnosti: | Skupne naravne značilnosti:
površje, podnebje, rastlinstvo, prst
primankuje tudi pitne sladke vode |
Skupne družbene značilnosti: | Skupne družbene značilnosti:
Velike razlike v gospodarski razvitosti posameznih pokrajin, turizem |
Litoralizacije | Litoralizacije
Pokrajine ob morju so ekološko preobremenjene |
Vulkan(ognjenik) | Vulkan(ognjenik)
Iz notranjosti zemlje na površje prihaja razbeljena lava, kosi strnjene lave ali pepel skupaj z vročim plinom
Lava, je vroča raztaljena kamnina, ki izteka iz vulkanskega žrela ali skozi razpoke na površje |
Potres: | Potres:
je sinkovito nihanje tal, ki nastane zardai premikanja zemeljskih plošč
Močnejši procesi so večinoma tektonskega izvora in nastajajo kot posledica neznanih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje litosferskih plošč
Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so vulkanska dejavnost in plazovi |
Površje Južne Evrope | Površje Južne Evrope
Sestavljajo jo številni polotoki, otoki in otočja
obala je zelo razčlenjena, s številnimi stranskimi morji , z zalivi in morskimi ožinami
Izmenjanje mlado nagubanih gorstev z vmesnimi nižinami, kotlinami in dolinami |
Mladonagubana gorstva | Mladonagubana gorstva
Južna Evropa je v povprečju najvišja, saj se vseskozi vleče veriga mlado nagubanih gorstev, ki se praviloma raztezajo od zahoda proti vzhodu:
Kantabrijsko gorovje in Pireneji na severnem delu
Betijsko gorovje s Sierro Nevado na jugu Iberskega polotka
Za Alpe je značilna slemenitev v smeri od Z proti V
Apenini( Apeninski polotok) in Dinarsko gorstvo potekata v smeri od SZ proti JV
Dinarsko gorstvo se na J Balkanskega polotoka nadaljuje v Šarsko-pindsko gorovje
Mladega nastanka sta še Karpati in Balkan
Mladonagubana gorovja segajo med 2000 in 3000 metrov višine
Imajo strma pobočja, previsne stene in so težjo prehodna
Praviloma niso bogata z rudami |
Staronagubana gorstva | Staronagubana gorstva
Po sredini Pirenejskega polotoka, ki je dobil ime po gorovju Pireneji oz. Iberskem polotoku, če ga imenujemo po starodavnih prebivalcih Ibercih, poteka staro nagubana planota Meseta.
Edino gorstvo starega nastanka v Južni Evropi so še Rodopi |
Vodovje | Vodovje
Reke o kratke, saj izvirajo v mladonagubanih gorstvih , ki ne ležijo daleč stran od obal( okoli 500km dolge)
Ena izmed najdaljših rek Južne Evrope je reka Pad(652 km izliva v Jadransko morje)
Tajo, Douro, Ebro |
Nižine | Nižine
NIžine v Južni Evropi so ob obalah in večjih rekah
Največja je Panonska nižina, ki sega sem iz Srednje Evrope, in Vlaška nižina v spodnjem toku reke Donave
V severni Italiji ob reki Pad je Padska nižina, ki predstavlja gospodarsko središče Italije |
Tipi podnebja: | Tipi podnebja:
Sredozemsko podnebje( ob obalah Sredozemskega morja)
Gorsko podnebje ( visoka gorovja)
oceansko podnebje ( ob Atlantski obali)
Kontinentalno podnebje ( v notranjosti Iberskega polotoka- Meseta) |
Oceansko podnebje : | Oceansko podnebje :
SZ in S del Iberskega polotoke
padavine tudi v poletnih mesecih, značilno bujno travniško rastlinstvo
Ta del obale se imenuje Costa Verde- zelena |
Kontinentalno podnebje: | Kontinentalno podnebje:
Območja v notranjosti polotoka ( Meseta) imajo precej manj padavin
Poleti pokrajina daje videz polpuščave.( Zaradi sonca in ožgane trave) |
Gorsko podnebje | Gorsko podnebje
prevladuje v goratem zaledju držav Južne Evrope( Pirineji in Alpe) |
Sredozemsko podnebje | Sredozemsko podnebje
vroča in sušna poletja ter mile in vlažne zime( J Španije in J Portugalske)
Ker zahodni vetrovi iz Atlantskega oceana prinašajo padavine jih je veliko več v zahodnem delu Sredozemlja kot v Zahodnih delih Sredozemlja
Količina padavin v Sredozemlju se poveča tudi ob številnih orografskih pregradah
Hladna polovica leta je veliko bolj namočena |
Značilnosti rastlinstva | Značilnosti rastlinstva
Z značilnostmi podnebja bi se ujemalo tudi naravno rastlinstvo- če ne bi bilo človeškega vpliva
Naravno sredozemsko rastje je mediteranski zimzeleni gozd(hrast plutovec, oljka)
Prekomerno izsekavanje gozda in krčenje s pašo
Veliko območja danes prerašča rastje- Makija in gariga |
Značilnosti Makije | Značilnosti Makije
Je značilno sredozemsko rastoče grmičasto rastlinje visoko nekaj metrov
Pogosto se razvija tedaj, ko je človek zaradi prekomernega izkoriščanja uničil prvobitne gozdne sestave
Sestavljajo jo razne grmovnate rastline z usnjatimi zimzelenimi listi, kot npr.
Razne krhlikar, mirta, hrast
Navadni lovor, rožmarin… |
Značilnosti garige | Značilnosti garige
Gariga je nizko do 2 m visoko zimzeleno trnasto grmičasto rastlinstvo
prevladujejo bodljikavi hrast, rožmarin in sivka
predstavlja naslednjo fazo degradacija rastlistva |
Prebivalstvo | Prebivalstvo
V preteklosti so imele družine v državah J Ecrope veliko otrok( Španija, Grčija, Portugalska..)
Iz območij teh držav so se ljudje množično selili v Ameriko
J Evropa je zelo neenakomerno poseljena(zelo gosta poselitev v padski nižini in ob obalah, redka v notranjosti olanot) |
Države poseljenost | Italija:
prebivalstvo je močno zgoščeno v S delu države
Španija:
Najgosteje poseljena so Katalonija, Baskija, območje Madrida in ravnine ob obali
Portugalska:
Ena tretjina Portugalcev živi v Lizboni in Portu oziroma v njeni okolici
Selitev je gostejša predvsem ob Atlantski obali
Grčija
je redko poseljena
večina prebivalcev živi v kotlinah in ob obali ;skoraj polovica na območju Aten in Soluna
Malta
Je gosto poseljena, saj na majhnem območju živi veliko prebivalcev
Vatikan, San Marino, Monaco
Imajo majhno število prebivalcev, ki Živijo na zelo majhni površini, zaradi česar pa je poselitev gostota razmeroma visoka |
Jezikovna in narodna sestava | Jezikovna in narodna sestava
Pestra jezikovna sestava prebivalstva na Iberskem polotoku
Italija je narodno dokaj homogena država, čeprav so med severom in jugom države velike razlike
V južni Evropi živijo tudi številne narodne manjšine in mali narodi
Katalonci, Baski, Sardinci ž, Furlani, Južni Tirolci, Maltežani |
Kmetijstvo | Kmetijstvo
Tradicionalna oblika kmetijstva, je v Italiji bila veliko časa ekstenzivno kmetijstvo
Pridelovali so največ žit, oljk in vina
Razvita je bila tudi ekstenzivna živinoreja(drobnica)
Razvito je bilo predvsem samooskrbno kmetijstvo
Razvoj kmetijstvo so uvirali naravni dejavniki:
pomanjkanje naravnih površin
manjša kolićina padavin
plitve in slabo rodovitne prsti
zaradi krčenja gozd je nastala močna erozija |
Namakalni sistemi | Namakalni sitemi
Največja težava poleti je pomanjkanje padavi
prsti so plitve in slabo rodovitne
manj primernih površin
povečana erozija prsti
V ravninah so že Etruščani in Rimljani razvili namakalne sisteme AKVADUKT
Danes imajo na ravninah kanale z zapornicami, ki delujejo po nekem namakalnem redu
tam je razširjeno gojenje zgodnje zelenjave, sadja in cvetja.
Zaradi teh sistemov lahko letno pridelajo več letin
na pobočjih pa so naredili kulturne terase z podprtimi zidovi
na teh gojijo predvsem vinsko trto, olive in zgodnje sadje
Največ namakalnih površin je ob reki Pad v S Italiji, kjer predvsem pridelujejo koruzo sladkorno peso in riž
Največ bombaža pridelajo v Grčiji, kjer izvažajo še olivno olje, grozdje in zelenjavo
Zaradi posebnih razmer je omogočeno gojenje sadja in drugih industrijskih rastlin, katerih ni v Evropi drugje mogoče gojiti |
Posledice in značilnosti kmetijstva | Posledice in značilnosti kmetijstva
Vzrok za opuščanje kmetijskih površin
ni delovne sile
odhod v mesta
oteženo kmetovanje in obdelava
Velika razdrobljenost površin
Največja proizvajalka oliv je Španija |
Pridelava | V Andaluziji( na J Španije) obsegajo oljčni nasadi tudi do 80% kmetijskih površin
Značilno zimzeleno drevo J Evrope je hrast plutovec
20 metrov visoko drevo, ki ima 20 cm debelo skorjo, iz katere pridobivajo pluto
Latifundije- več kot 200 ha ,prevladuje ekstenzivne oblike kmetijstva, gojenje oljk, pšenica inovce. Z Njimi so prekomerno izkoriščali zemljo
Minifundije- majhne kmetije, katere so kmetje podedovali ali vzeli v zakup. primerne za samooskrbno kmetijstvo. Po vstopu v EU se je povečal trg za njihove izdelke
Pri povečanju kmetijske proizvodnje, je to prispevalo tudi k gradnji novih prometnih poti
Modernizacija kmetijstva je zajelo le območja z najprimernejši zemljišči, obalne ravnice
Žitno poljedelstvo( intenzivna pridelava žitaric, koruze , pšenice)
pridelava zelenjave, agrumov, vina in oljk
Zaslužki omogočijo izgradnje namakalnih sistemov, rastlinjakov, uoprabo gnojil… |
Značilnosti turizma | Značilnosti turizma
Razvoj turizma
Prvi zametki turizma so se pojavili v Grčiji- obdobje antika
Mediteranska kultura,
Naravne lepote
Morje |
Značilnosti turizma Španije | Značilnosti turizma Španije
Gradnja turističnih infrastruktur, ki so spremenili pokrajino
Na obalah so stolpnice in zabavišča
Čim nižja cena-ponuditi čim več
Odpadne vode odtekajo v morje
Ogromna količina odpadkov in vode
betonski turizem
Litoralizacija- priseljevanje na obalo |
Sredozemsko morje | Sredozemsko morje
Obale so močno onesnažene
Turizem, industrijski in komunalni odpadki
Veliko število tankerjev z nafto
Blastna voda
Izumiranje avtohtonih organizmov
Sredozemsko morje ima šibko zamenjavo vode (80 let) |