Mladonagubana gorstva

Mladonagubana gorstva Južna Evropa je v povprečju najvišja, saj se vseskozi vleče veriga mlado nagubanih gorstev, ki se praviloma raztezajo od zahoda proti vzhodu: Kantabrijsko gorovje in Pireneji na severnem delu Betijsko gorovje s Sierro Nevado na jugu Iberskega polotka Za Alpe je značilna slemenitev v smeri od Z proti V Apenini( Apeninski polotok) in Dinarsko gorstvo potekata v smeri od SZ proti JV Dinarsko gorstvo se na J Balkanskega polotoka nadaljuje v Šarsko-pindsko gorovje Mladega nastanka sta še Karpati in Balkan Mladonagubana gorovja segajo med 2000 in 3000 metrov višine Imajo strma pobočja, previsne stene in so težjo prehodna Praviloma niso bogata z rudami