• Med magmatsko-hidrotermalna rudišča umeščamo:

1. Porfirska rudišča Cu-Mo-Au--Volumsko velika rudišča z razpršeno siromašno mineralizacijo, povezano z pervazivno hidrotermalno alteracijo v in v bližnji okolici srednjih ali kislih porfirskih kamnin, vtisnjenih v plitvo skorjo. Najpogosteje iz njih pridobivamo Cu, Cu-Au, Cu-Mo, redkeje Mo in Sn-Ag. 2. Rudišča v greisenih----Rudišča Sn in W, skupaj z Mo, F, Li in B v kremenovo-muskovitno spremenjenih (greiseniziranih) granitih na vrhu intruzij, ali v kremenovih žilah v in ob hidrotermalno spremenjenih granitih. 3. Rudišča v skarnih---Rudišča Cu, Au, Fe, W in Pb-Zn, v karbonatnih kamninah, ko so bile intenzivno metasomatsko spremenjene. Ločimo skarne v katerih je metasomatska reakcija povzročila nastanek, visokotemperaturnih kalcijsko-silikatnih mineralov in tiste v katerih je prišlo do pretežnega odlaganja sulfidov. 4. Polimetalne žile---Sistemi žil, ki obdajajo srednje do kisle intruzije, pogosto več kilometrov stran od magmatskega centra. Žile pogosto kažejo prostorsko conacijo kovin. 5. Visoko sulfidizacijska epitermalna rudišča --Nizko-temperaturna rudišča, iz katerih pretežno pridobivamo Au, Ag in Cu. Nastajajo plitvo pod površjem okrog magmatskih centrov ali v geotermalnih poljih. Tesno povezana z vulkanskimi centri, prikamnino predstavljajo intenzivno spremenjene kamnine. 6. Nizko sulfidizacijska epitermalna rudišča Imajo značilno drugačno združbo rudnih mineralov, kot tudi tipov hidrotermalnih sprememb, so pravilnoma v žilah in bolj oddaljena od magmatskih centrov. 7. Rudišča vulkanogenih masivnih sulfidov Volumetrično najpomembnejši fluid je oceanska voda, ki se je konvekcijsko dvigala skozi skorjo pod vplivom toplote iz plitve podmorske intruzije. V teh sistemih so kovine pretežno izlužene iz kamnin oceanskega dna v pogreto hidrotermo, ki je mešanica oceanske vode in magmatskohidrotermalnega fluida. Vloga slednjega je sekundarna.