Paleontologija
🇸🇮
In Slovenian
In Slovenian
Practice Known Questions
Stay up to date with your due questions
Complete 5 questions to enable practice
Exams
Exam: Test your skills
Test your skills in exam mode
Learn New Questions
Manual Mode [BETA]
Select your own question and answer types
Specific modes
Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode
Paleontologija - Leaderboard
Paleontologija - Details
Levels:
Questions:
159 questions
🇸🇮 | 🇸🇮 |
Glavno stebelce iz katerega alternirajoče izraščajo stranska. Na stranskih stebelcih so lističi razvrščeni nasprotno. | Pecopteris candolleana |
Glavno stebelce iz katerega alternirajoče izraščajo stranska. Na stranskih stebelcih so lističi razvrščeni nasprotno. | Pecopteris candolleana |
Enostavni celi list. Ledvičast list, z gladkim do trnato nazobčanim listnim robom. Venacija je vilasto pahljačasto žilnata. | Ginkgo biloba (Linnaeus) |
Enostavni enojni listi s premenjalno (spiralasto) do nasprotno razvrstitvijo. Apikalno in bazalno špičast, gladkim enovitim listnim robom. Slabo izražena venacija je progasto žilnata. | Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kvaček, 1971 |
Listi si na stebelce pritrjeni v obliki rozet ali vretenc. Stebelca so tanka in razvejana. Lističi so apikalno in bazalno črtalasti do suličasti. | Annularia stellata |
Strukture na deblu so kvadratnih oblik. | Sigillaria sp. |
Strukture na deblu so karastih obli | Lepidodendron sp. |
Individualna stebelca z ovalnimi listi, ki so na stebelcu razporejeni alternirajoče. Listni elementi so večji od tistih pri Pecopteris-u | Neuropteris scheuchzeri |
Glavno stebelce iz katerega alternirajoče izraščajo stranska. Na stranskih stebelcih so lističi razvrščeni nasprotno. | Pecopteris candolleana |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
Uvod v školjke | Školjke (bivalve) so razred morskih in sladkovodnih mehkužcev, ki jih opredeljuje s sklepom povezana dvodelna lupina • Lupini sta povezani z gibkim ligamentom, ter se odpirata in zapirata s pomočjo močne mišice imenovane aduktor • Školjke se prehranjujejo s filtriranjem vode, pri čem lovijo drobce hrane in plankton na svojih škrgah – migetalke povzročajo vodni tok, ki transportira suspendirano hrano, ki jo školjke nato odfiltirajo. • Školjke, ki živijo priraščene na morskem dnu nimajo simetričnih in enako velikih lupin • Za razliko od polžev, školjke nimajo glave • Pojavijo se v srednjem kambriju in živijo še danes |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
• Anatomski elementi | Palialna linija – brazgotina na notranji površine lupine školjk, ki označuje pritrdišče plašča školjke Palialni sinus – mesto v lupini, ki ga plašč školjke ne prekriva Umbo – najstarejši del školjke v bližini sklepa. Ligament – prožna struktura na dorzalni strani lupine, ki povezuje školjčni lupini. Mišični odtis – mesto pritrdišča aduktorskemišice, ki uravnava odprtost lupin Sklep – mesto, kjer sta školjčni lupini povezani – vsebuje ligament in sklepne zobe Sklepni zobje – so majhni izrastki alo odprtinice, ki pomagajo poravnati in zakleniti lupino ko je le-ta zaprta |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
• Morfologija lupine | A – okrogla B – krilasta (alatna) C – ušesasta (aurikulatna) D – pahljačasta E – subkvadratna/trapezoidna F – trikotna G – mečasta H – podolgovato eliptična |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
• Zelo majhna lupina radialnimi in šibko izraženimi koncentričnimi rebri • Lupina je okrogla ušesasta, pri čem je anteriorno ušesce manjše od posteriornega • Ventralni rob je intergripalen, sklep je enostaven | Subclassis Pteriomorphia • Monotis salinaria (Schlotheim, 1820) – zg. trias, norij |
• Majhna lupina z jasno vidnimi koncentričnimi rebri • Značilna za spodnje-triasne plasti, neposredno po permsko-triasnem izumrtju | Subclassis Pteriomorphia • Pseudomonotis (Claraia) clarai (Bittner, 1901) – sp. trias |
• Majhna lupina trikotne oblike • Značilno so radialni grebeni, ki ne dorzalno ne segajo do vrha | Subclassis Palaeoheterodonta • Costatoria costata (Zenker, 1833) – sp. trias |
• Skoraj kvadratna, rombasta lupina. Od vrha navzdol poteka greben, pomaknjen proti anteriornemu in ventralnemu robu • Živi v sladki in brakični vodi kot semi-infavna (plitvo zakopana v sediment, kjer je z bisusnimi nitmi pritrjena na kameni substrat) | Subclassis Heterodonta • Congeria rhomboidea (Hoernes, 1867) – pliocen |
• Lahko meri tudi več kot 10 cm • Čokata z močno zaviti vrhovi • Srčasta oblika – njeno staro ime je Glossus humanus, kar pomeni človeško srce | Subclassis Heterodonta • Isocardia cor (Linnaeus, 1767) – miocen |
• Gladka, tanka in krušljiva porcelanasta lupina • Značilne so gosto posejane koncentrične prirastnice | Subclassis Heterodonta • Cyrena semistriata (Deshayes, 1830) – oligocen |
• Okrogla in gladka lupinica ornamentirana z koncentričnimi prirastnicami • Vrh je rahlo zasukan nazaj • Sklep je heterodonten, palialni sinus je jasno izražen, prav tako dva mišična odtiska | Subclassis Heterodonta • Callista chione (Linnaeus, 1758) – recentno |
• Lupina podolgovate eliptične oblike z koncentričnimi prirastnicami. Lupini sta precej debeli in simetrični • Area je razširjena, tako da ventralni del močno zeva • Živi zakopana v sedimentu iznad katerega gleda le kljun | Subclassis Heterodonta • Panopea menardi (Ménard de la Groye, 1807) – miocen |
• Neenaki lupini – leva lupina je prirasla, desna je ravna in pokriva levo kot spiralno zavit pokrovček. • V desni lupini sta dva zoba • Spada v skupino rudistnih školjk, ki so bili delno vkopani v podlago in se z bokom držali nad dnom. | Subclassis Heterodonta • Requienia ammonia (Goldfuss, 1837) – sp. jura |
• Škatlaste, majhne lupine, ki so pogosto fragmentirane. • Značilna močna rebra. | Subclassis Heterodonta • Gyropleura sp. (Douvillé, 1887) – sp. jura |
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm | Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij) |
Uvod v gastropode (1) | • Gastropodi so raznolik razred znotraj debla mehkužcev, ki izkazujejo izjemno raznolikost oblik in prilagoditev na življenjske pogoje. • Večina polžev razpolaga z eno, zavito hišico, zgrajeno iz kalcita, ki služi za zaščito mehkih telesnih delov v notranjosti. V nekaterih primerih so hišice lahko zelo reducirane ali celo odsotne. • Telo gastropodov je nesegmantirano in deljeno na tri dele: 1) glava, 2) noga in 3) visceralna masa. • Na glavi se pogosto nahajajo senzorični organi, kot so oči in tipalke; noga je mišično tkivo, ki ga uporabljajo za premikanje, pritrjevanje in odkopavanje. Visceralna masa vključuje prebavila, reproduktivne organe, dihala in obtočila |
Uvod v gastropode (2) | Gastropodi razpolagajo z edinstveno prehranjevalno strukturo imenovano radula, ki je nekakšen zob pentljaste oblike, ki ga uporabljajo za strganje hrane • Gastropodi so izredno prilagoljivi in jih lahko najdemo v širokem naboru ekosistemov, od morskih, sladkovodnih do kopenskih. • Nekatere vrste so zelo specializirane za specifična okolja (tudi ekstremna), med tem ko je večina dokaj univerzalnih. • Večina gastropodov je dvospolnikov – kar pomeni, da razlikujemo moške in ženske osebke. Nekatere vrste so hermafroditne in tako razpolagajo tako z moškimi kot z ženskimi reproduktivnimi organi. Fertilizacija je eksterna ali interna. • V ekosistemih gastropodi nastopajo kot herbivori ali mrhovinarji, ter imajo tako pomembno vlogo pri kroženju hranil in imajo pomemben vpliv na populacije alge in drugih drobnih organizmov |
• Bilateralno simetrična lupinica s 7 ali 8 karbonatnimi ploščicami • Lahko se zvije v defenzivno kroglico • Živi pritrjen na skalah, rastlinojed ali vsejed. • Brez oči. | Classis Polyplacophora • Chiton sp. (Linnaeus, 1758) - recentno |
• Planispiralna, močno konvolutna ali involutna hišica z debelo lupino. • Medialno, v anteriorno-posteriorni smeri je prisoten greben. • Za ta rod je značilno, da ne vsebuje operkuluma, niti biserne matice. | Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Bellerophon sp. (Lemarck, 1805) – perm |
• Značilna trohoidna hišica pri kateri so suture med posameznimi zavoji ornamentirane s trni • Lupina zelo podobna rodu Werfenella | Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Astraea rugosa (Linnaeus, 1767) – recentno |
• Izrazit zadnji zavoj, ki je včasih potegnjen naprej • Velikost lupine je večinoma okrog 10 mm • Površina hišice je prekrita s koncentričnimi rebri, ki pri slabše ohranjenih primerkih niso vidna. | Classis Gastropoda Ordo Archaeogastropoda • Natiria costata – sp. trias |
• Konična jajčasta ali konično-fuziformna oblika. • Zadnji zavoj je enak 2/3 višine hišice. • Majhna in ovalna apertura. • Tanke prirastnice, lahko nosi rebra z vozli in bodicami. • Rod živi v sladki in brakični vodi od krede dalje. | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Melanopsis vindobonensis – kreda-recentno. |
• Podobna Turitelli, le da so zavoji konkavni in ne konveksni. | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Protoma carniolica – kreda-recentn |
• Aberantna (netipična)sesilna oblika z devolutno hišico. • Ima kratek začetni del in nepravilno zavojnic. • Na površini so vidne prirastnice in vzdolžne linije. • Hišica je prilagojena na življeni na koralnih grebenih. | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Vermetus sp. – trias-recentno. |
• Bogato ornamentirana hišica s številnimi vozlički in rebrci. • Oblika podobna Turitteli, ustje je nameščeno močno postrani | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Tympanotonus (Cerithium) margaritaceum – oligocen-miocen |
• Velika hišica, ki lahko meri tudi do 75 cm • Stopničasti zavoji z gladko površino. Na zavojih so vidni veliki vozli. • Apertura je zelo široka, sifonalni kanal je kratek. • Rod je poznan od krede do danes. | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Campanile giganteum – eocen |
• Vretenasta hišica. Zunanja ustnica se razširi v štiri do pet rogljev. • Drugo ime je „Pelikanovo stopalce“. | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Aporrhais pespelecani – pliocen |
• Vretenasta hišica • Vzdolž zavojev so izražena rebra | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Stomatopsis sp.– zg. kreda |
• Visoko stolpičasta hišica. Zelo velik polž, ki dosega velikosti prek 20 cm. • Zavoji se le počasi večajo v premeru in dolžini. • Na zgornji in spodnji strani zavoji nosijo vozličke (bunkice). • Zelo razpotegnjeno ustje in sifonalni kanal. • Dolina Tople na Koroškem | Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Omphaloptychina rosthorni – zg. trias |
• Gladka površina hišice. • Razpotegnejo nekoliko režasto ustje. • Značilen rastni pas. | Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Ancillaria glandiformis – miocen |
• Opis podoben kot pri M. hoernesi z razliko, da ima M. brandaris večje in daljše bodice. | Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Murex brandaris – miocen-recentno |
• Subcilindrična do jajčasto-konična hišica s povsem involutnimi zavoji in zelo debelo steno. • Zadnji zavoj je izrazit, pokriva večji del hišice. • Brez ornamentacije; robova aperture sta vzporedna. • Pogosto ga najdemo v združbi s hiporiti in nerinejami, kar namiguje na življenje na grebenu, v topli in prezračeni morski vodi. | Classis Gastropoda Subclassis Opistobranchia • Troachaceton (Acteonella) giganteus – zg. kred |
• Zadnji zavoj je velik in se konča s trombastim/lijakastim ustjem. • Značilen za močvirske predele. | Classis Gastropoda Subclassis Pulmonata • Lymnaea stagnalis – pleisotocen-recentno |
• Majhen planispiralne, včasih šibko trohoiden polž s sinistralnim smislom dodajanja zavojev. • V pogleju od zgoraj je sploščen in rahlo konkaven; spodnji del je sploščen in rahlo ukrivljen. • Značilne so nežne, gladke prirastnice. • Sladko voden polž, rod je poznan od terciarja do danes | Classis Gastropoda Subclassis Pulmonata • Planorbis carinthus – recentno |
• Kopenski polž s kroglasto hišico • Površina je gladka z vidnimi prirastnicami | Classis Gastropoda Ordo Stylommatophora • Helix adspera – recentno |
Uvod | • Cefalopodi ali glavonožci so najvišje razvita skupina morskih mehkužcev, z dobro razvito glavo, živčevjem in čutili, v katero danes uvrščamo sipe, lignje, hobotnice in navtilide, historično pa tudi amonite in belemnite. • Ime cefalopodi oz. glavonožci izhaja iz deskriptivnih lastnostih njihove telesne strukture, za njih je namreč značilna glava z dobro razvitimi senzoričnimi organi, vključno z očmi, ki veljajo za ene najbolj kompleksnih v kraljestvu živali. Noga je modificirana v tentakle ali roke, ki jih uporabljajo za premikanje, lov in manipulacijo objektov. • So nektonski organizmi, kar pomeni, da aktivno plavajo • Hobotnice veljajo za izjemno inteligentne saj izkazujejo izjemne veščine reševanja problemov, učenja in celo uporabe orodij, kakor tudi kompleksnega vedenja, kamuflaže, odpiranja kozarcev itd. |
Uvod 2 | • Večina glavonožcev je izjemno mobilnih, kar dosežejo z ekspulzijo curkov vode skozi organ v njihovem telesu imenovanem sifon. • Večina glavonožcev je aktivnih predatorjev; prehranjujejo se z ribami, raki in drugimi morskimi živalmi. Njihove tentakle so opremljene s kavlji ali priseski s katerim ujamejo in držijo plen. • Cefalopodi imajo kompleksne reprodukcijske strategije. Pri nekaterih vrstah samci uporabljajo specializirane roke imenovane hektokotili za prenos paketov sperme k samici. Po parjenju samice izležejo jajca, ki jih varujejo dokler se iz njih ne izležejo mladiči. • Praviloma je življenjska doba cefalopodov kratka v primerjavi z drugimi morskimi organizmi; denimo hobotnica živi le nekaj let. Nasprotno pa lahko organizmi kot je nautilus živijo nekaj desetletij. |