SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

Paleontologija


🇸🇮
In Slovenian
Created:


Public
Created by:
Nina_malina


0 / 5  (0 ratings)



» To start learning, click login

1 / 25

[Front]


Glavno stebelce iz katerega alternirajoče izraščajo stranska. Na stranskih stebelcih so lističi razvrščeni nasprotno.
Glavno stebelce iz katerega alternirajoče izraščajo
stranska. Na stranskih stebelcih so lističi razvrščeni
nasprotno.
[Back]


Pecopteris candolleana

Practice Known Questions

Stay up to date with your due questions

Complete 5 questions to enable practice

Exams

Exam: Test your skills

Test your skills in exam mode

Learn New Questions

Dynamic Modes

SmartIntelligent mix of all modes
CustomUse settings to weight dynamic modes

Manual Mode [BETA]

Select your own question and answer types
Specific modes

Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode

Paleontologija - Leaderboard

0 users have completed this course. Be the first!

No users have played this course yet, be the first


Paleontologija - Details

Levels:

Questions:

159 questions
🇸🇮🇸🇮
Uvod v školjke
Školjke (bivalve) so razred morskih in sladkovodnih mehkužcev, ki jih opredeljuje s sklepom povezana dvodelna lupina • Lupini sta povezani z gibkim ligamentom, ter se odpirata in zapirata s pomočjo močne mišice imenovane aduktor • Školjke se prehranjujejo s filtriranjem vode, pri čem lovijo drobce hrane in plankton na svojih škrgah – migetalke povzročajo vodni tok, ki transportira suspendirano hrano, ki jo školjke nato odfiltirajo. • Školjke, ki živijo priraščene na morskem dnu nimajo simetričnih in enako velikih lupin • Za razliko od polžev, školjke nimajo glave • Pojavijo se v srednjem kambriju in živijo še danes
• Anatomski elementi
Palialna linija – brazgotina na notranji površine lupine školjk, ki označuje pritrdišče plašča školjke Palialni sinus – mesto v lupini, ki ga plašč školjke ne prekriva Umbo – najstarejši del školjke v bližini sklepa. Ligament – prožna struktura na dorzalni strani lupine, ki povezuje školjčni lupini. Mišični odtis – mesto pritrdišča aduktorskemišice, ki uravnava odprtost lupin Sklep – mesto, kjer sta školjčni lupini povezani – vsebuje ligament in sklepne zobe Sklepni zobje – so majhni izrastki alo odprtinice, ki pomagajo poravnati in zakleniti lupino ko je le-ta zaprta
• Morfologija lupine
A – okrogla B – krilasta (alatna) C – ušesasta (aurikulatna) D – pahljačasta E – subkvadratna/trapezoidna F – trikotna G – mečasta H – podolgovato eliptična
• Majhna lupina trikotne oblike • Značilno so radialni grebeni, ki ne dorzalno ne segajo do vrha
Subclassis Palaeoheterodonta • Costatoria costata (Zenker, 1833) – sp. trias
• Gladka, tanka in krušljiva porcelanasta lupina • Značilne so gosto posejane koncentrične prirastnice
Subclassis Heterodonta • Cyrena semistriata (Deshayes, 1830) – oligocen
• Spada v skupino Megalodontid, ki so značilne školjke v zgornjetriasnih plitvovodnih karbonatih. Večinoma so ohranjena le njihova kamena jedra, redko tudi lupine, vendar pa trdota kamnine in rekristalizacija onemogočata njihovo izolacijo. Taksonomija Megalodontid torej temelji na arhitekturi kamenih jeder • Družina Megalodontidae sestoji iz 8 rodov: Ampezziana, Conchodon, Gemmellarodus, Neomegalodon, Paramegalodus, Rhaetomegalodon, Rossiodus in Triomegalodon • Triomegalogon tofanae je srednje velika školjka z rahlo neenakima lupinama – desna je bolj sploščena. Obris je nateriorno srčasto stisnjen, lateralno subtrikoten ter bolj visok kot dolg. • Vrh je pokončen in dvignjen, pri velikih primerkih rahlo ukrivljen navzdol • Lupina je zelo debela, posebno v umbonalno-kardinalnem delu; zunanjo skulptureiranost predstavljajo rastne linije, ki včasih tvorijo zelo nizke koncentrične gube • Stena je kalcitizirana iz dveh plasti (zunanja je tanjša od notranje) • Palialna linija je enotna, anteriorni mišični odtisek je zelo globok, ozek in podaljšano ovalen • Školjka je ležala s težkim umbonalnim delom v sedimentu, ventralni rob je gledal ven (semi-infavna)Subclassis Heterodonta • Triadomegalodon (Neomegalodon) tofanae (Hoernes, 1876) – norij-retij
• Škatlaste, majhne lupine, ki so pogosto fragmentirane. • Značilna močna rebra.
Subclassis Heterodonta • Gyropleura sp. (Douvillé, 1887) – sp. jura
• Cilindrično-konična pritrjena spodnja (desna) lupina. Vrh je zmerno zaobljen. Lupina je debela okoli 10 mm, na površini zunanje plasti potekajo široka in zaobljena rebra. Lepo so vidne zmerno nagubane prirastne lamele.• Tri brazde na zunanji strani lupine ustrezajo stebričkom v notranjosti: L – ligamentni, S – analni, in E – škržni. Ligamentni stebriček je raven, na koncu odrezan ter vzporeden z analnim.Analni stebriček je čokat in v bazi rahlo stisnjen. Škržni stebriček ima v prečnem preseku podolgovato glavo ter dolg in zelo tanek pecelj. Glava je zasukana proti analnemu stebričku.• Zgornja (leva) lupina je rahlo konveksna, porozna, z dvena odprtinama (oskulum), kot pokrovček pokriva desno lupino.Subclassis Heterodonta • Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum (Lamarck, 1801) – zg. kreda
• Majhna do srednje velika. Značilni sta dve izrazito neenaki lupini, desna je konkavna ali sploščena,leva je konveksna in ima mnogo bolj izrazit vrh, ki je močno ukrivljen• V notranjosti je en mišični odtisek• Ornamentacija na desni lupini s koncentričnimi luskastimi striacijami, ki potekajo vzporedno z anteriornim robom lupine. Leva lupina je okrašena z listastimi rastnimi lamelami/luskami, včasih tudi z radialnimi rebri, iz katerih lahko izraščajo trni • Skupaj z rudisti uspevale na podmorskih pragovih na območju delovanja valov in morskih tokov – skupaj s torzijsko zavitimi rudisti – npr. Sabinia sp. • Najzgodnejše oblike eksogir so bile gladke, nato pa so sčasoma pridobile rebra in trne za sidranje na morsko dnoSubclassis Anomalodesmata • Exogyra sp. (Say, 1820) – kreda
Uvod v gastropode (1)
• Gastropodi so raznolik razred znotraj debla mehkužcev, ki izkazujejo izjemno raznolikost oblik in prilagoditev na življenjske pogoje. • Večina polžev razpolaga z eno, zavito hišico, zgrajeno iz kalcita, ki služi za zaščito mehkih telesnih delov v notranjosti. V nekaterih primerih so hišice lahko zelo reducirane ali celo odsotne. • Telo gastropodov je nesegmantirano in deljeno na tri dele: 1) glava, 2) noga in 3) visceralna masa. • Na glavi se pogosto nahajajo senzorični organi, kot so oči in tipalke; noga je mišično tkivo, ki ga uporabljajo za premikanje, pritrjevanje in odkopavanje. Visceralna masa vključuje prebavila, reproduktivne organe, dihala in obtočila
Uvod v gastropode (2)
Gastropodi razpolagajo z edinstveno prehranjevalno strukturo imenovano radula, ki je nekakšen zob pentljaste oblike, ki ga uporabljajo za strganje hrane • Gastropodi so izredno prilagoljivi in jih lahko najdemo v širokem naboru ekosistemov, od morskih, sladkovodnih do kopenskih. • Nekatere vrste so zelo specializirane za specifična okolja (tudi ekstremna), med tem ko je večina dokaj univerzalnih. • Večina gastropodov je dvospolnikov – kar pomeni, da razlikujemo moške in ženske osebke. Nekatere vrste so hermafroditne in tako razpolagajo tako z moškimi kot z ženskimi reproduktivnimi organi. Fertilizacija je eksterna ali interna. • V ekosistemih gastropodi nastopajo kot herbivori ali mrhovinarji, ter imajo tako pomembno vlogo pri kroženju hranil in imajo pomemben vpliv na populacije alge in drugih drobnih organizmov
• Podobna Turitelli, le da so zavoji konkavni in ne konveksni.
Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Protoma carniolica – kreda-recentn
• Bogato ornamentirana hišica s številnimi vozlički in rebrci. • Oblika podobna Turitteli, ustje je nameščeno močno postrani
Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Tympanotonus (Cerithium) margaritaceum – oligocen-miocen
• Vretenasta hišica • Vzdolž zavojev so izražena rebra
Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Stomatopsis sp.– zg. kreda
• Velika trnasta bikonična hišica z nizkimi in širokimi zavoji, ki se delno prekrivajo. • Na zgornjih delih zavojev so spiralne črte. Veliki trni na 7., 8., in 9. zavoju so prekriti s kalusom. Zadnji zavoj je brez trnov. • Prvi štirje zavoji so nizki in neornamentirani. Pri 5. in 6. se hišica močno razširi, zavoja sta nizka in širša kot visoka. V zgornjem poševnem delu imata približno 8 spiralnih tankih črt, pod njimi so na konveksnem delu vozliči, pod njimi pa sledi nizka, strma in gladka površina. Na 6. zavoju so opazni rahlo navzgor zavihani trni. Na 7. so že precej veliki. Največji so na predzadnjem zavoju.• Zadnji zavoj obsega 2/3 hišice in nima trnov. • Veliko ovalno do hruškasto ustje s kratkim sifonalnim kanalom. • Notranja ustnica je gladka, zunanja je zelo tanka in ima nekaj krajših brazd. • Notranjost hišice je gladka. • Vzdolž celotne hišice potekajo številne ukrivljene osne prirastnice, ki so na zadnjem zavoju najbolj izrazite. Classis Gastropoda Ordo Mesogastropoda • Pereiraea gervaisi – miocen
• Gladka površina hišice. • Razpotegnejo nekoliko režasto ustje. • Značilen rastni pas.
Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Ancillaria glandiformis – miocen
• Opis podoben kot pri M. hoernesi z razliko, da ima M. brandaris večje in daljše bodice.
Classis Gastropoda Ordo Neogastropoda • Murex brandaris – miocen-recentno
• Zadnji zavoj je velik in se konča s trombastim/lijakastim ustjem. • Značilen za močvirske predele.
Classis Gastropoda Subclassis Pulmonata • Lymnaea stagnalis – pleisotocen-recentno
• Kopenski polž s kroglasto hišico • Površina je gladka z vidnimi prirastnicami
Classis Gastropoda Ordo Stylommatophora • Helix adspera – recentno
Uvod
• Cefalopodi ali glavonožci so najvišje razvita skupina morskih mehkužcev, z dobro razvito glavo, živčevjem in čutili, v katero danes uvrščamo sipe, lignje, hobotnice in navtilide, historično pa tudi amonite in belemnite. • Ime cefalopodi oz. glavonožci izhaja iz deskriptivnih lastnostih njihove telesne strukture, za njih je namreč značilna glava z dobro razvitimi senzoričnimi organi, vključno z očmi, ki veljajo za ene najbolj kompleksnih v kraljestvu živali. Noga je modificirana v tentakle ali roke, ki jih uporabljajo za premikanje, lov in manipulacijo objektov. • So nektonski organizmi, kar pomeni, da aktivno plavajo • Hobotnice veljajo za izjemno inteligentne saj izkazujejo izjemne veščine reševanja problemov, učenja in celo uporabe orodij, kakor tudi kompleksnega vedenja, kamuflaže, odpiranja kozarcev itd.
Uvod 2
• Večina glavonožcev je izjemno mobilnih, kar dosežejo z ekspulzijo curkov vode skozi organ v njihovem telesu imenovanem sifon. • Večina glavonožcev je aktivnih predatorjev; prehranjujejo se z ribami, raki in drugimi morskimi živalmi. Njihove tentakle so opremljene s kavlji ali priseski s katerim ujamejo in držijo plen. • Cefalopodi imajo kompleksne reprodukcijske strategije. Pri nekaterih vrstah samci uporabljajo specializirane roke imenovane hektokotili za prenos paketov sperme k samici. Po parjenju samice izležejo jajca, ki jih varujejo dokler se iz njih ne izležejo mladiči. • Praviloma je življenjska doba cefalopodov kratka v primerjavi z drugimi morskimi organizmi; denimo hobotnica živi le nekaj let. Nasprotno pa lahko organizmi kot je nautilus živijo nekaj desetletij.